Jedro

Obdolženka v pritožbi ne navaja nobenega od razlogov za izpodbijanje sodbe iz člena 363 ZKP, pač pa le obširno ponavlja zagovor in pojasnjuje okoliščine, v katerih je storila kaznivo dejanje, ki ga odkrito prizna in hkrati predlaga, da ji sodišče omogoči bivanje v stanovanju, ki ga nezakonito zaseda. V zvezi s takšno pritožbo v korist obdolženke, ki ne vsebuje podatkov iz 2. in 3. točke prvega odst. 362. čl. ZKP, se je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. odst. 376. člena ZKP omejilo na preizkus kršitev zakona iz 1. in 2. točke. 1. odstavka citiranega člena ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji. Ugotovilo je, da te kršitve niso podane, da je izrečena kazenska sankcija primerna, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba obd. Z. S. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženka se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 95. člena ZKP.

Obrazložitev

Obd. Z. S. bila z izpodbijano sodbo spoznana za krivo kaznivega dejanja nezakonite vselitve po 1. odst. 182. člena KZ RS. Izrečena ji je bila pogojna obsodba ter na podlagi navedene zakonske določbe določena kazen tri mesece zapora, ki se ne bo izvršila, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja.

Obdolženka je bila na podlagi 4. odst. 98. člena ZKP oproščena plačila stroškov kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila obdolženka brez navedbe razlogov za izpodbijanje sodbe (člen 363 ZKP) in tudi brez predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolženka v pritožbi ne navaja nobenega od razlogov za izpodbijanje sodbe navedenih v čl. 363 ZKP, pač pa znova kot v zagovoru, pojasnjuje okoliščine, v katerih je storila kaznivo dejanje, ki ga v celoti prizna ob koncu pa sodišču predlaga sodišču, "da ji omogoči pogodbeno bivanje torej v stanovanju, ki ga nezakonito zaseda.

V zvezi s takšno obdolženkino pritožbo vloženo v obdolženkino korist, ki ne vsebuje podatkov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 362. člena ZKP, se je sodišče druge stopnje omejilo zgolj na preizkus kršitev iz 1. in 2. tč. 1. odst. 376. člena ZKP ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji. S tem v zvezi je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji zakon ni bil kršen in da je bila obdolženki glede na ugotovljene okoliščine izrečena tudi primerna kazenska sankcija. V zvezi s pritožbenimi navedbami je treba še pojasniti, da sodišče ni pristojno za odločanje o dodelitvi stanovanja, ki ga obdolženka nezakonito zaseda. Kaže pa, da se je sodišče prve stopnje pri izrekanju kazenske sankcije v celoti zavedalo hude stanovanjske in socialne stiske obdolženke, saj ji v okviru pogojne obsodbe ni določilo posebne obveznosti, da mora v določenem roku izprazniti stanovanje, ki ga nezakonito zaseda, čeprav bi glede na določbo 3. odst. 182. člena KZ RS to smelo storiti.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih 4. odst. 98. člena in 101. člena ZKP. Obdolženka je brez redne zaposlitve, njene premoženjske razmere so slabe, zato jo je sodišče druge stopnje oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka v obsegu, navedenem v izreku te sodbe.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP KZ SFRJ) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I z dne 25.6.1991.