Up-136/02 - 7

30. 9. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 318/2001 z dne 21. 2. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 888/2000 z dne 27. 3. 2001 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 176/98 z dne 16. 6. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče je med drugim zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožeča stranka (ustavna pritožnica) lastnica večsobnega stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske hiše in s tem solastnica do 1/4 te nepremičnine, ker tožnica po oceni sodišča na spornem stanovanju ni uspela dokazati nobene od pravnih podlag za pridobitev lastninske pravice (20. člen Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij, Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - ZTLR). Pritožba in revizija tožeče stranke sta bili zavrnjeni.

2.Ustavna pritožnica sodiščema očita pristranskost, saj po njeni oceni ne drži, da ni predlagala, naj se prebere pisna izjava priče, ki se obravnave ni mogla udeležiti. Zatrjuje, da izjave ne bi dostavila sodišču, če ne bi želela, da se prebere. S tem, ko sodišče tega dokaza ni izvedlo, naj bi pritožnici kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja tudi, da so sodišča zmotno uporabila materialno pravo, zato dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali je bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč in da s pravnimi sredstvi zoper izpodbijani sodbi ni uspela, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

4.Kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin tudi ni v ravnanju sodišča, ki kot dokaza ni upoštevalo pisne izjave priče, ki je bila predložena sodišču. Pri tem ni pomembno, ali je to pisno izjavo priča, ki ni prišla na narok, sama poslala sodišču (kot izhaja iz sodb sodišča druge in tretje stopnje) ali pa je to izjavo priče sodišču poslala pritožnica (kot zatrjuje v ustavni pritožbi). Pritožbeno in revizijsko sodišče sta namreč obširno pojasnili, da je pritožnica dokaz z zaslišanjem priče na naroku pred sodiščem prve stopnje umaknila, prav tako pa ni predlagala, da naj se kot dokaz prebere njena izjava. Neizvedba tega dokaza zato že iz tega razloga ne more pomeniti kršitve pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98, 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger