Jedro

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Očitna pomota se lahko pripeti tudi odvetniku, vendar pa je treba izjeme ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge oziroma pošiljanju ravnal neskrbno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1336/2007-25 z dne 13.11.2007, je tožnik I.J.Ž. vložil dne 21.1.2008 revizijo neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Z izpodbijano sodbo (2.točka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 26/07 in 62/08 – sklepa US) zavrnilo tožbo tožečih strank zoper delno odločbo Upravne enote Kranj z dne 22.5.2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 28.6.2007. Revizija je prepozna.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (1. odstavek 83. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je bila z revizijo izpodbijana sodba sodišča prve stopnje vročena pooblaščencu revidenta dne 26.11.2007, kar je razvidno iz povratnice, pripete k izpodbijani sodbi. Rok za vložitev revizije je torej začel teči dne 27.11.2007 in je potekel z iztekom dne 26.12.2007, ki pa je dela prost dan, zato je bilo pravočasno revizijo mogoče vložiti še dne 27.12.2007 do 24.00 ure. Pooblaščenec tožnika je revizijo vložil neposredno na Vrhovno sodišče RS dne 21.1.2008, torej po izteku 30-dnevnega zakonskega roka.

Pooblaščenec tožnika v dopisu z dne 21.1.2008, ki so mu priloženi tudi izvodi revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1336/2007, navaja, da je vlagal revizijo zoper sodbo in sklep prvostopenjskega sodišča v treh različnih zadevah, da pa sta bili poslani dve pisemski pošiljki pod opr. št. U 1337/2007, namesto da bi se ena od njiju nanašala na opr. št. U 1336/2007, pri čemer so vse zadeve vsebinsko enake. Pooblaščenec nadalje navaja, da mora iz popisnega lista spisa št. U 1337/2007 izhajati, da sta vloženi dve reviziji in v šestih izvodih, pri čemer bi se moral en izvod nanašati na opr. št. U 1336/2007 in je torej prišlo do očitne pomote pri tiskanju revizij, kjer se razlikuje samo prva stran, svojim navedbam pa med drugim prilaga tudi fotokopijo popisa oddanih pošiljk za dne 12.12.2007. Vrhovno sodišče je po vpogledu v spis opr. št. X Ips 862/2007, v katerem sta se obravnavali reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1337/2007, in v katerem naj bi bili po zatrjevanju pooblaščenca vloženi dodatni izvodi revizije (še za zadevo opr. št. U 1336/2007), ugotovilo, da se le-ti v spisu ne nahajajo. Vrhovno sodišče pa je vpogledalo tudi v spis Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. U 1337/2007 ter ugotovilo, da sta bili v spis vloženi dve reviziji (v popisu spisa pod zaporedno št. 25 in 26), obe poslani na sodišče 12.12.2007 in prejeti na sodišču dne 13.12.2007, obe zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. U 1337/2007 v zvezi z odločbo Upravne enote Kranj in odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsebina obeh revizij (vseh šest izvodov) je popolnoma enaka, tudi glede številk izpodbijanih odločb. Pooblaščenec tožeče stranke se sklicuje na očitno pomoto. Očitna pomota se res lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku, vendar to ne pomeni, da lahko vsako napako odvetnika štejemo za očitno pomoto. Izjeme je treba ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge oziroma pošiljanju ravnal neskrbno.

Pooblaščenec tako ni uspel dokazati, da je pravočasno, torej najkasneje 27.12.2007 vložil revizijo zoper prvostopno sodbo, opr. št. U 1336/2007, temveč je neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije šele dne 21.1.2008 vložil revizijo v navedeni zadevi. Revizija z dne 12.12.2007 pa je bila naslovljena zoper drugo sodbo v zvezi z drugim izpodbijanim aktom in zato vložena v drug spis in po presoji vrhovnega sodišča take napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Zato revizije tudi ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi 6. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji).

Glede na navedeno je torej bila revizija vložena po preteku 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 83. člena ZUS-1, zato jo je bilo treba zavreči kot prepozno na podlagi 89. člena ZUS-1.