Jedro

Škodo zaradi zaupanja je treba zahtevati v enoletnem prekluzivnem roku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje z dne 3. 1. 2012 v izpodbijanih 1., 2., 4., 5. in 6. točki izreka potrdi.

2. Pritožba zoper dopolnilno sodbo z dne 4. 3. 2014 se zavrne in se izpodbijana dopolnilna sodba potrdi.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti 1.632,96 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 3. 1. 2012:

1. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33448/2010 z dne 15. 3. 2010 razveljavilo tudi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in postopek nadaljevalo kot po tožbi,

2. zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v višini 102.912,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2009 do plačila,

3. ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 6.618,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2009 do plačila,

4. ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 6.146,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 5.942,33 EUR od 28. 12. 2008 do plačila, - 204,00 EUR od 27. 2. 2009 do plačila,

5. zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi pobota terjatev pod točko 3. in 4. izreka te sodbe tudi v višini 6.618,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2009 do plačila in

6. naložilo tožeči stranki, da toženi stranki plača pravdne stroške v višini 2.691,00 EUR v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku paricijskega roka.

2. Z dopolnilno sodbo z dne 4. 3. 2014 je sodišče prve stopnje razsodilo: Zavrne se vmesni ugotovitveni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „ Pogodba med pravdnima strankama glede prodaje oziroma nakupa fasadnih plošč po specifikaciji št. 1561700/1.8, št. 1564456/6.8, št. 1564501/6.8 oziroma po predračunu tožene stranke št. 25/08 z dne 14. 8. 2008 ter naročilom tožeče stranke št. 08-029-000058 z dne 14. 8. 2008, ki se nanaša na količino 310,71 m2 keramičnih plošč v vrednosti z 20 % DDV 23.685,42 EUR se razveljavi.“ K pritožbi zoper izpodbijano sodbo z dne 3. 1. 2012:

3. Zoper sodbo, razen zoper 3. točko izreka izpodbijane sodbe, se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbenih razlogov zoper odločitev sodišča v 1. točki izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka ni podala, uradoma upoštevane kršitve pa niso podane (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Na pritožbene trditve v zvezi z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom tožeče stranke bo višje sodišče odgovorilo ob preizkusu dopolnilne sodbe z dne 4. 3. 2014. 8. V tej zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer na podlagi fakture št. 292653 v znesku 109.530,26 EUR s pripadki ter zahteval tudi zakonske zamudne obresti od 9. 12. 2009. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi in izvedenem pravdnem postopku je sodišče odločilo z izpodbijano sodbo. Pravdni stranki sta poslovno sodelovali na objektu N. v letu 2008. Tožeča stranka je nastopala kot izvajalec za naročnika H. d.o.o., tožena stranka kot zastopnik in uvoznik proizvajalca D. (v nadaljevanju B.) pa je tožeči stranki dobavila keramične plošče za izvedbo keramične fasade. Vtoževani račun zajema terjatev tožeče stranke iz naslova razlike med specificirano oz. naročeno in zaračunano keramiko, zaradi stroškov ravnega razreza, ker keramika ni bila dobavljena po specifikaciji in dodatnih stroškov najema gradbenega odra zaradi reklamacije keramičnih plošč.

9. V zvezi s količino dobavljene keramike tožeča stranka uveljavlja, da je s tem, ko je sodišče o zahtevku odločalo kot o uveljavljanju škode zaradi zaupanja in pri tem odločilo, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila po poteku enoletnega roka iz 480. člena Obligacijskega zakonika (OZ), napačno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka namreč ni uveljavljala zahtevkov iz naslova jamčevanja za napake; le za tovrstne zahtevke pa 480. člen OZ predpisuje enoletni prekluzivni rok. Trdi, da je uveljavljala odškodninski zahtevek po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, in sicer zaradi stroškov, ki so tožeči stranki nastali zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke.

10. Vendar je tako materialnopravno stališče napačno. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da tožeča stranka za vračilo presežka plačila glede na razliko med specificirano in zaračunano keramiko, do katere je prišlo, ker naj bi tožena stranka tožečo stranko v zvezi s količino potrebnih keramičnih plošč spravila v zmoto, da je ta prejela ponudbo v svojo škodo, uveljavlja plačilo škode zaradi zaupanja. Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je zaradi plačila prevelike količine keramičnih plošč prišlo do škodljivega premika premoženja tožeče stranke na aktivni strani bilance, kar gre šteti kot škodo, ki je zaradi napake v izpolnitvi tožene stranke tožeči stranki nastala na drugih njenih dobrinah, torej za refleksno škodo. Refleksna škoda, torej škoda, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, v obravnavanem primeru ni podana. Premoženje namreč ni druga dobrina, na kateri bi lahko nastala refleksna škoda; nasprotno, zmanjšanje premoženja je nujni element navadne škode (1) (132. člen OZ).

11. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja pa morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake: poleg splošnih predpostavk za odgovornost za nepravilno izpolnitev mora biti podano tudi pravočasno obvestilo o napaki in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (2) (prim. tudi VSK sodba in sklep Cpg 316/2012 z dne 18. 4. 2013). Posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake namreč izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) kupca v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, odškodninski zahtevek za povrnitev teh oblik škod pa lahko kupec uveljavlja samo poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka.

12. Tožeča stranka nadalje uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo kot refleksno škodo obravnavati tudi škodo zaradi stroškov ravnega razreza keramičnih plošč, pri tem pa uveljavlja isti razlog, namreč, da je škoda nastala na dobroimetju na transakcijskem računu tožeče stranke, zato višje sodišče zgornjih razlogov ne bo več ponavljalo.

13. V zvezi s škodo zaradi dodatnih stroškov gradbenega odra tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške podaljšanja najema gradbenega odra za skupaj 17 dni oziroma odškodnino v višini 6.618,10 EUR s pripadki, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri tem trdi, da je bil dokazni predlog za angažiranje izvedenca gradbene stroke zgolj iz razloga, ker v spis ni bil vložen gradbeni dnevnik, zavrnjen preuranjeno. Pri tem pritožnica ne pojasni, kateri pritožbeni razlog uveljavlja, višje sodišče pa se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo dokazno breme o času trajanja zamude zaradi reševanja reklamacije izključno na tožeči stranki, tega pa, razen za 17 dni, ni zmogla. Izvedenec namreč mnenja ob izostanku potrebne gradbene dokumentacije o dejstvih, povezanih z zamudo z deli na fasadi, ne more izdelati. Neutemeljene pa so tudi pritožbene trditve o prepričljivosti izpovedi vodje gradbišča Mareta Ferjana in direktorja tožeče stranke v zvezi z razlogi za dvomesečno zamudo. Trditev, da se je zaradi reševanja reklamacije porušil terminski plan in da kasneje, ko so lahko z montažo nadaljevali, ni imela več na razpolago zadostnega števila montažnih delavcev, namreč tožeča stranka v svojih vlogah niti ni podala, zato teh trditev z izpovedjo zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti (212. člen ZPP). Glede na to, da je izkaz višine škode na strani tožeče stranke, pa so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o pavšalnih trditvah tožene stranke in njenem dokaznem uspehu. Glede na to, da je sodišče s stopnjo prepričanja ugotovilo le tisti del trajanja zamude z deli, ki med strankama ni bil sporen, torej 17 dni, preostalega trditvenega in dokaznega bremena pa tožeča stranka ni zmogla, pa so neutemeljene tudi nadaljnje pritožbene trditve o kršitvi določb pravdnega postopka, ker sodišče ni uporabilo določila 216. (pravilno: 215.) člena ZPP in odločilo po prostem preudarku.

14. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (353. člen ZPP).

K pritožbi zoper dopolnilno sodbo z dne 4. 3. 2014:

15. Po pritožbi tožeče stranke je višje sodišče z dopisom z dne 23. 8. 2013 (list. št.161) spis vrnilo sodišču prve stopnje, da odloči tudi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila v tožbi. Sodišče je 4. 3. 2014 izdalo dopolnilno sodbo.

16. Dopolnilno sodbo tožeča stranka izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vmesnemu ugotovitvenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

17. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

18. Pritožba ni utemeljena.

19. Tožeča stranka uvodoma uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pogodbo med strankama zmotno podredilo pravilom kupoprodajne pogodbe, pri tem pa prezrlo, da se je tožena stranka kot strokovnjak zavezala podati pravilno oceno potrebnih količin z možnostjo odstopanja do 3 %. Pritožnica pa ne izpodbija dejstva, ki je bilo že tekom postopka nesporno, da je namreč tožena stranka v sodelovanju z nemškim proizvajalcem B. izdelala specifikacijo potrebnih količin in barv za fasado na objektu N. na podlagi projektne dokumentacije projektanta A. d.o.o.. Tožeča stranka pa nikoli ni trdila, da s strani B. izdelana specifikacija količin ni v skladu s to projektno dokumentacijo. Ker je izračun potrebnih količin fasadnih plošč temeljil na projektni dokumentaciji, zato morebitna napačna ocena projektanta ni v sferi tožene stranke. Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da razmerje med strankama temelji na (veljavni) prodajni pogodbi. Tožeča stranka je namreč z naročilnico št. 08-029-000058 z dne 14. 8. 2008 naročila keramične plošče po predračunu 25/08 z dne 14. 8. 2008 (na list. št. 42 spisa), iz katerega izhaja, da je naročila keramične plošče, elemente za pritrjevanje in transport do gradbišča, torej blago, transportno storitev in nič drugega. Neutemeljene pa so tudi pritožbene trditve, da je tožeča stranka dejansko naročila količino 2.643,89 m2 plošč. Listinski dokazi tožene stranke namreč potrjujejo trditve tožene stranke, da je tožeča stranka z naročilnico št. 08-029-000058 z dne 14. 8. 2008 (priloga B30 spisa) naročila keramične plošče po predračunu 25/08 z dne 14. 8. 2008, pri čemer tožeča stranka trditev tožene stranke, da je bil predračun narejen na podlagi rekapitulacije ponudbe z dne 12. 8. 2008, ni prerekala. Trditev, da je naročila le 2.643,89 m2 plošč, je namreč utemeljevala zgolj s sklicevanjem na specifikacijo, ki izhaja iz zabeležke razgovora med pravdnima strankama in projektantom z dne 24. 6. 2008. Da bi akceptirala kakšno drugo ponudbo tožene stranke, razen tiste, ki jo je v spis vložila tožena stranka, pa nikoli ni trdila.

20. Tudi pritožba zoper dopolnilno sodbo je torej neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o pritožbenih stroških:

21. Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Tožena stranka je priglasila nagrado za odgovor na pritožbo, po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in v mejah postavljenega zahtevka ji gre 1.340,80 EUR, pavšalni znesek po tar. št. 6002 ZOdvT, za kar ji gre 20,00 EUR in 20 % DDV, kar skupaj znaša 1.632,96 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

(1) Tako tudi sodba VS RS II Ips 497/2009 z dne 11. 11. 2010. (2) Prvi odstavek 480. člena OZ: Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti.