U-I-105/96

4.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Lepeja iz Kopra na seji dne 4. junija 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96 in 24/98) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajni in okrožni sodnik pridobita položaj svetnika pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujeta pogoje za hitrejše napredovanje (tretji odstavek 27. člena Zakona o sodniški službi - v nadaljevanju: ZSS). Okrajni sodniki, ki so pred izvolitvijo za sodnika po določbah tega zakona najmanj petnajst let opravljali sodniško funkcijo, pa pridobijo pravico do naziva svetnika okrajnega sodišča in do uvrstitve v ustrezen plačilni razred že po samem zakonu (drugi odstavek 106. člena ZSS).

Pobudnik meni, da bi ZSS moral enako pravico dati tudi okrožnim sodnikom, ki so pred uveljavitvijo ZSS najmanj petnajst let opravljali sodniško funkcijo. Ker bi lahko napredovali na položaj višjega sodnika, pa zaradi starosti ali drugih razlogov želijo opravljati isto delo, kot so ga opravljali pred izvolitvijo na okrožno sodišče, naj bi bili zaradi domnevno neustavne zakonske ureditve prikrajšani v primerjavi z mlajšimi višjimi sodniki.

Njihovo napredovanje naj bi bilo odvisno od subjektivne presoje in dobre volje organov, ki odločajo o napredovanju. Ker naj bi ZSS predvideval avtomatsko napredovanje v položaj svetnika le za okrajne, ne pa tudi za okrožne sodnike, naj bi bil tretji odstavek 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena ZSS v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

B.

2.Državni zbor je v svojih pojasnilih povzel mnenje Ministrstva za pravosodje. Meni, da pobuda ni utemeljena, ker da tretji odstavek 27. člena ZSS določa enake predpostavke za napredovanje okrajnih in okrožnih sodnikov na položaj svetnika, za razlikovanje, uvedeno z drugim odstavkom 106. člena ZSS, pa da obstajajo utemeljeni razlogi. Ker je po ZSS položaj okrajnih sodnikov pri razvrščanju v plačilne razrede manj ugoden (49. člen), je bilo ob spremenjeni organizaciji sodišč potrebno predvideti določene odmike od splošne ureditve. Eden od njih naj bi bila tudi določba drugega odstavka 106. člena ZSS. Ta določba naj bi začasno omogočila ugodnejši položaj izkušenih sodnikov, ki so ob razporeditvi po 124. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95 - ZS) ostali na okrajnih sodiščih. Brez te določbe naj bi bili ti sodniki v bistveno manj ugodnem položaju kot mladi sodniki, ki so bili razporejeni na okrožna sodišča.

Poleg tega naj bi različno obravnavanje utemeljevala potreba, da tudi na okrajnih sodiščih ostanejo sodniki s potrebnimi izkušnjami, dolgoletno prakso in s tem pridobljenim znanjem.

C.

3.Po stališču pobudnika naj bi bili v neenakopravnem položaju okrajni in okrožni sodniki, ki so pred izvolitvijo za sodnika po določbah ZSS petnajst let opravljali sodniško funkcijo. Prvi so pravico do naziva svetnika pridobili hkrati z izvolitvijo (drugi odstavek 106. člena ZSS), drugi pa imajo to pravico le ob izpolnjevanju splošnih pogojev za dosego tega naziva (tretji odstavek 27. člena ZSS). Pobudnikov očitek ni utemeljen.

4.Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da bi predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena, ne smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosego tega cilja. Za razlikovanje mora torej obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog (npr. sklep št. 140/95 z dne 13.6.1996 - OdlUS V, 96).

5.Z izpodbijano ureditvijo je zakonodajalec želel zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili razporejeni na okrožna, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo prvostopnih sodišč v enakem položaju glede tistih okoliščin, ki so odločilne za njihov položaj v sodni hierarhiji. Kriterij za razporeditev sodnikov temeljnih sodišč je bila namreč vrsta zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo zakona (124. člen ZS), za napredovanje v plačilnih razredih, na položaj svetnika in na višje sodniško mesto pa je temeljna predpostavka čas delovnih izkušenj (9. do 12. in 26. člen ZSS). Zakonodajalec torej ni razlikoval zato, da bi upošteval želje sodnikov po nadaljevanju dela na okrajnem sodišču, ampak da bi zmanjšal prikrajšanje zaradi nove delitve dela med dve prvostopni sodišči in motiviral izkušene sodnike, da ostanejo na okrajnem sodišču. Tak razlog za razlikovanje je razumen, izbrano sredstvo - pridobitev pravice do naziva svetnika in uvrstitev v ustrezen plačilni razred že po samem zakonu - pa primerno za dosego zasledovanega cilja.

D.

6.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: namestnik predsednika mag. Matevž Krivic in sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika mag. Matevž Krivic