Jedro

Pri odločanju o krajevni pristojnosti sodišča navezna okoliščina kraja storitve prekrška neposrednega storilca (forum delicti dommissi) pretehta nad krajem sedeža pravne osebe.

Izrek

Za odločanje je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

A. 1. Pravna oseba S., družba za proizvodnjo industrijske opreme in storitve, d. o. o., je vložila zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Postaje prometne policije Kranj, št. 5550082939493 z dne 28. 6. 2018, ki jo je prekrškovni organ po prejemu, skupaj s prekrškovnim spisom, posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Kranju.

2. Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 3. 6. 2019 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. V sklepu je navedlo, da je sedež pravne osebe na naslovu xx in se kot kraj storitve prekrška šteje kraj, kjer je pravna oseba (oziroma njen vodstveni organ) delovala, torej na sedežu na xx, iz opisa prekrška pa tudi ne izhaja, da bi delovala izven tega kraja. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je zato krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež, torej Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

3. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je po prejemu spisa z dopisom z dne 6. 6. 2019 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V njem navaja, da ima pravna oseba res sedež na xx, a je neposredni storilec prekrška v vlogi voznika tovornega vozila opravljal prevoz tovora po mostu čez reko Savo v Kranju, kjer je prišlo do kršitve prepovedne norme Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Ker v primeru pristojnosti več sodišč po določbi 79. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka, je za odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Katero sodišče je krajevno pristojno v rednem sodnem postopku, določa ZP-1 v členih 77 do 80. Kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti ZP-1 določa kraj storitve prekrška (forum delicti commissi). Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) glede kraja storitve kaznivega dejanja sprejema tako imenovano ubikvitetno teorijo. Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Za kraj storitve prekrška je glede na navedeno treba šteti tako kraj, kjer je storilec delal (storitveni prekrški) ali bi moral delati (opustitveni prekrški), kot tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Vendar pa je za prekrške, za razliko od kaznivih dejanj, značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanka prepovedane posledice, temveč zadošča že kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. V primeru, ko za obstoj prekrška zadošča gola kršitev pravne norme, pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška ni predvidena. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti tako imenovano delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.1

5. Največje dovoljene skupne mase vozil na javnih cestah opredeljuje 31. člen ZCes-1, po katerem na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih skupnih mas, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil (prvi odstavek 31. člena ZCes-1). Ne glede na takšno ureditev na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih skupnih mas, odrejenih s prometnim znakom (drugi odstavek 31. člena ZCes-1). Pravna oseba, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom citiranega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom citiranega člena, se kaznuje za prekršek z globo 3.000,00 evrov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov (4. alineja četrtega odstavka 31. člena ZCes-1).

6. V obravnavani zadevi iz opisa prekrška, kot ga je mogoče povzeti iz odločbe o prekršku Postaje prometne policije Kranj z dne 28. 6. 2018 izhaja, da je bila pravna oseba, s sedežem na naslovu xx, spoznana za odgovorno storitve prekrška po 4. alineji četrtega odstavka 31. člena ZCes-1, ker je neposredni storilec prekrška B. P. pri opravljanju njene dejavnosti (prevoz metalurških strojev) vozil dvoosno tovorno vozilo, last pravne osebe, in pri prevozu v javnem cestnem prometu storil prekršek na Savski cesti v Kranju s tem, da je tovorno vozilo prekoračilo omejeno skupno maso na mostu čez reko Savo, odrejeno s prometnim znakom, ki znaša 1,5 tone (1.500 kg), medtem ko je znašala masa tovornega vozila 2,106 kg. Tovorno vozilo je tako prekoračilo omejeno skupno maso za najmanj 606 kg oziroma za 40,4 odstotkov.

7. Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti tako imenovano delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. V obravnavanem primeru naj bi bil prekršek storjen s storitvijo, kar pomeni, da so za ugotavljanje kraja prekrška bistvena izvršitvena ravnanja neposrednega storilca, do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč s protipravno vožnjo na Savski cesti v Kranju, torej na območju Okrajnega sodišča v Kranju. Resda ima pravna oseba sedež na xx, vendar za določitev krajevne pristojnosti sodišča ne predstavlja bistvene navezne okoliščine kraj, kjer je deloval njen vodstveni organ, kakor to ugotavlja Okrajno sodišče v Kranju, temveč je bistven kraj, na katerem je z izvršitvenimi ravnanji izpolnil vse zakonske znake prekrška njegov neposredni storilec. Kraj storitve prekrška pa je po podatkih spisa in izhajajoč iz konkretnega dela opisa prekrška v Kranju, zato je na podlagi prvega odstavka 77. člena ZP-1 za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 83. člena ZP-1 odločilo, da je za odločanje v obravnavani prekrškovni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016 in I Kr 54/2018 z dne 20. 11. 2018.