Jedro

V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb. Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče zapuščinski postopek prekinilo ter ločitvenega upnika A. L. napotilo na pravdo, da v roku 30-tih dni od pravnomočnosti tega sklepa zoper dedinji A. V. in K. V. vloži tožbo na ugotovitev, da v premoženje zapustnika sodi polovica nepremičnine - katastrska občina X, parcela 186/3, ter 1/2 poslovnega deleža A. V. v družbi F. d. o. o. 2. Smiselno zoper odločitev o napotitvi na pravdo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje ločitveni upnik, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti zakoniti dedinji, to je zapustnikovo ženo in hčer. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je pravica ločitvenega upnika manj verjetna, ker naj v postopku ločitveni upnik ne bi postavil obširnejših trditev, temveč zgolj zakonsko domnevo, da gre za skupno premoženje, na katerem sta deleža zakonca enaka, za svojo trditve pa naj ne bi predložil nobenih dokazov. Meni, da nepremičnina in družba nesporno sodita v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi oziroma v sodnem registru družb vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče napadenega sklepa, da vpis v zemljiško knjigo in v sodni register družb pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar zakoniti dedinji ne bi bilo potrebno dokazovati obstoja posebnega premoženja.

3. Dedinji sta na pritožbo odgovorili ter predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Med ločitvenim upnikom in dedinjama je prišlo do spora glede obsega zapuščine, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju1 zapuščinski postopek prekinilo in ločitvenega upnika napotilo na pravdo.

6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna.

7. Na nepremičnini, ki je predmet spora, je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica dedinje A. V., ravno tako pa je iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra razvidno, da je pri družbi F. kot družbenica z deležem do 50 % vpisana le dedinja A. V. 8. V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb. 9. Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sklepa je zato materialnopravno pravilna odločitev, da je na pravdo napoten pritožnik.

10. Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja A. V. nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.

11. Ker niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 V nadaljevanju ZD.