Jedro

Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenega razloga zamudila narok, na katerega je bila sicer pravilno vabljena. Če pa vročitev vabila na narok ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.

Če stranki z opustitvijo vročitve oziroma zaradi napačno uporabljene fikcije vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana kršitev načela kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Če vročitev ni bila poskušana na naslovnikovem pravem naslovu, ta okoliščina izključuje tudi t. i. nadomestno vročitev oziroma domnevo (fikcijo) o pravilni vročitvi, ki temelji na vročevalčevi pustitvi pisanja v hišnem predalčniku na (pravem) naslovu stanovanja naslovnika.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep IV N 219/2022-25 z dne 23. 5. 2023 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbi zoper sklep IV N 219/2022-9 z dne 30. 11. 2022 se ugodi, izpodbijani sklep se v ugodilnem delu (tč. I., II., IV. in V. izreka sklepa) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV N 219/2022-9 z dne 30. 11. 2022 določilo ukrep po 19. členu ZPND, in sicer je nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstopiti, približevati se in zadrževati v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagatelj, še posebej pa stanovanju na naslovu ..., A., na razdalji manjši od 200 metrov. Hkrati je nasprotnemu udeležencu (razen v času sodno določenih stikov) prepovedalo zadrževati in približevati se krajem, kjer se predlagatelj nahaja, zlasti vrtcu in pozneje osnovni šoli na razdalji manjši od 200 metrov, navezovati stike s predlagateljem na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb ter vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljem, zlasti pa se mu približati na razdaljo manjšo od 200 metrov. Odločilo je še, da se v primeru kršitve izrečenega ukrepa nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR.

2. Nasprotni udeleženec je v vlogi, ki jo je naslovil „Grajanje procesnih napak, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za razpis naroka in pritožba“ navajal, da mu je bilo vabilo na narok z dne 15. 11. 2022 posredovano na napačen naslov, saj je že več kot pol leta prijavljen na stalnem prebivališču Naselje 163, B. Vabilo je bilo vročano na njegov prejšnji naslov, kjer prebivajo njegovi starši, ki pa niso pooblaščeni za prevzem njegovih sodnih pisanj. Vabilo so vseeno prevzeli, ker pa je imel za ta dan že razpisan narok v drugi zadevi, je prosil za preložitev, novega vabila za narok, ki naj bi bil 30. 11. 2022, pa nikdar ni prejel. Z opravo naroka z dne 30. 11. 2022 zaradi navedenih kršitev določb postopka ni bil seznanjen, zato se ga ni udeležil. Da je sodišče po tem naroku izdalo izpodbijani sklep je izvedel šele potem, ko je v vrtcu želel prevzeti sina C. (predlagatelja). S poizvedbami na pošti v B. in z osebnim dokumentom je prišel do sodnega sklepa, ki je bil na pošti skoraj dva tedna. Predlagal je vrnitev v prejšnje stanje, če pa sodišče predlogu ne bo ugodilo, podredno vlaga pritožbo zoper sklep o določitvi ukrepov po ZPND zaradi kršitev materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. Sodišče je s svojo odločitvijo enostransko sledilo zgolj navedbam predlagateljice (pravilno: predlagateljeve zakonite zastopnice). Ona je bila tista, ki je povzročila in je odgovorna za incident, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV N 219/2022-25 z dne 23. 5. 2023 zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, v kateri ponavlja trditve iz pritožbe zoper sklep IV N 219/2022-9 z dne 30. 11. 2022, da v postopku ni imel možnosti, da se brani, da ni prejel predloga nasprotnega udeleženca in da ni prejel nobenega vabila.

5. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena, pritožba zoper sklep o določitvi ukrepov po ZPND pa je utemeljena.

6. Iz določila prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) izhaja, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenega razloga zamudila narok, na katerega je bila sicer pravilno vabljena. Če pa vročitev vabila na narok ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ugotavlja prav to oziroma, da uveljavljanje kršitve pravil vročanja ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak, da je treba tako kršitev uveljavljati s pritožbo, ki jo je nasprotni udeleženec v tej zadevi tudi vložil. Glede na navedeno je pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep o določitvi ukrepov po ZPND utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi kršitve pravil o vročanju sodnih pisanj in vabil na posamezna procesna dejanja. S pravilno vročitvijo se strankam zagotavlja uveljavitev načela kontradiktornosti (5. člen ZPP). Vsaki stranki mora biti v kontraditornem postopku omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Če stranki z opustitvijo vročitve oziroma zaradi napačno uporabljene fikcije vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana kršitev načela kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Splošno pravilo glede kraja vročanja je določeno v drugem odstavku 139. člena ZPP. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec od 29. 4. 2022, to je še predno je predlagatelj vložil predlog za izrek ukrepov po ZPND, stalno prebivališče in naslov za vročanje na naslovu Naselje 163, B. Na tem naslovu pa tudi dejansko prebiva. Če sta bila nasprotnemu udeležencu predlog za izrek ukrepov po ZPND in vabilo na narok za glavno obravnavo vročana na naslov Naselje 53, B., mu nista bila vročana na pravi naslov. Nasprotni udeleženec navaja, da gre za naslov njegovih staršev. Iz potrdil o vročitvi pa izhaja, da so bila omenjena pisanja vsakokrat puščena v hišnem predalčniku. Če vročitev ni bila poskušana na naslovnikovem pravem naslovu, ta okoliščina izključuje tudi t. i. nadomestno vročitev oziroma domnevo (fikcijo) o pravilni vročitvi, ki temelji na vročevalčevi pustitvi pisanja v hišnem predalčniku na (pravem) naslovu stanovanja naslovnika (prvi odstavek 141. člena in četrti odstavek 142. člena ZPP). Glede na navedeno je utemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da mu predlog za izrek ukrepov in vabilo na narok nista bila vročena pravilno. Kot je bilo navedeno, gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere je treba sklep o izreku ukrepov razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).