Jedro

Pri nakupni komisiji mora komitent plačati komisionarju zaradi kritja nakupne cene, določene v tuji valuti tolikšen znesek domače valute, da bo komisionar z njim kril v tuji valuti določeno ceno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 178.323 USD in 26,507.652,22 ITL s pripadki, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji, s katero izpodbija sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, predlaga tožena stranka revizijskemu sodišču, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Navaja, da sta pravdni stranki 1.8.1989 sklenili prodajno pogodbo, s pogodbo z dne 11.2.1991 pa določili, da mora tožena stranka izpolniti svojo obveznost v tuji valuti. Dogovor o plačilu v tuji valuti med dvema domačima osebama pa je ničen.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pogodbo, ki sta jo sklenili 1.8.1989, sta stranki spora označili kot prodajno pogodbo, tožečo stranko kot prodajalca in toženo stranko kot kupca.

Pogodbo opredeljuje pravno samo njena vsebina, ne pa izrazi, ki jih uporabljajo pogodbene stranke.

S pogodbo z dne 1.8.1989 se je tožeča stranka zavezala, da bo v svojem imenu toda za račun tožene stranke uvozila neko blago (1. člen pogodbe), tožena pa, da bo tožeči stranki za opravljene storitve plačala 3 % provizijo od vrednosti uvoženega blaga (6. člen pogodbe). Tožena stranka se je nadalje še zavezala plačati tožeči stranki dinarsko protivrednost uvoženega blaga ter vse stroške v zvezi z uvozom (5. člen pogodbe). Iz takšne vsebine pogodbe izhaja, da med strankama spora ni bila sklenjena prodajna pogodba, kot to zmotno meni v reviziji tožena stranka, ampak komisijska (1. odst. 771. člena, 1. odst. 782. člena in 784. člen ZOR).

Plačilo za opravljene komisijske storitve je provizija. Njeno plačilo z omenjeno pogodbo ni bilo dogovorjeno v tuji valuti. Ker pa mora komitent povrniti komisionarju vse stroške, potrebne za izvršitev naročila (1. odst. 784. člena ZOR), pri nakupni komisiji torej tudi vrednost kupljenega blaga, je v skladu z zakonom tudi določba 5. člena pogodbe, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki dinarsko protivrednost blaga, ki ga je tožeča stranka kupila za toženo stranko v tujini.

Pravilno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da s pogodbo z dne 11.2.1991 ni bila prenovljena pogodba z dne 1.8.1989. Pogodba z dne 11.2.1991 vsebuje namreč samo nekatere od določb iz 2. odst. 348. člena ZOR, nima pa določbe, po kateri bi tožena stranka morala plačati tožeči stranki provizijo v tuji valuti. Določba tretje točke omenjene pogodbe pa pomeni v razmerju med pravdnima strankama samo opredelitev, kolikšen znesek mora tožena stranka v okviru svojih obveznosti iz 784. člena ZOR plačati v domači valuti za to, da bo tožeča stranka lahko tujemu prodajalcu v celoti poplačala njegovo v skladu z zakonom v tuji valuti izraženo terjatev.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Ker tudi tisti revizijski razlogi, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).