Jedro

V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Obstaja torej spor glede predmeta delitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak od udeležencev krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek zaradi predloga za delitev skupnega premoženja prekinilo (I. točka izreka), predlagateljico pa napotilo na pravdo, da s tožbo zoper nasprotnega udeleženca zahteva, da spadajo v skupno premoženje nepremičnine parcelnih številk in katastrskih občin: številka 848 k.o. A številka *53/1 ter številka *53/2 k.o. B. Tožbo je predlagateljica dolžna vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi obvestiti nepravdno sodišče v roku 8 dni od dneva vložitve tožbe (točka II izreka). Če predlagateljica v določenem roku ne bo ravnala po tem sklepu, se bo nepravdni postopek opravilne številke N 38/2021 nadaljeval in dokončal ne glede na zahtevek, glede katerega je sodišče udeleženko tega postopka napotilo na pravdo (točka III izreka).

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da nepravdni postopek v celoti ustavi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da v danem primeru ne gre za skupno premoženje. Temu je tako vsaj pri nepremičnini 848, k.o. A. Če ni verjetno, da gre za skupno premoženje oziroma okoliščine kažejo na to, da za skupno premoženje ne more iti in torej, da tudi ne more pričakovati ustrezne odločitve, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi ni mogoča napotitev smiselno določbi 155. člena Zakona o nepravdnem postopku, s katero bi se lahko udeleženca napotilo na ustrezen pravdni postopek, v katerem bi se ugotavljalo morebitno skupno premoženje oziroma velikost deležev skupnega premoženja. Pojmovno je torej za parcelno številko 848, k.o. A izključeno sleherno ugotavljanje skupnega premoženja v smislu tega nepravdnega postopka in je zato napotitev na pravdni postopek v tem delu neutemeljena. Nasprotni udeleženec iz podobnih razlogov, predvsem pa zaradi nesubstanciranih navedb predlagateljice, v enakem delu šteje tudi za preostali parceli in sicer parceli številka *53/1 ter *53/2 k.o. B. 3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da sodišče v nepravdnem postopku odloča le o delitvi, ne pa tudi o morebitnem sporu glede predmeta delitve in/ali velikosti deležev (3. odst. 155. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, sodišče udeležence skladno z določbo 9. člena ZNP-1 napoti na pravdo.

6. V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Torej obstaja spor glede predmeta delitve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo, da s tožbo zoper nasprotnega udeleženca zahteva, da spadajo v skupno premoženje nepremičnine parcelnih številk in katastrskih občin: številka 848, k.o. A, številka *53/1 ter številka *53/2, k.o. B. Pritožnik se zato neutemeljeno zavzema za takojšnjo zavrnitev predloga za delitev skupnega premoženja oziroma za ustavitev nepravdnega postopka.

7. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1.