Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti, se tožnikova pritožba v skladu 3. odstavkom 327. člena ZPP šteje kot predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe.

Izrek

I. Pritožba se šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče s sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 3. 2013 in odločbo št. ... z dne 22. 11. 2012 (I. točka izreka), razvrstilo tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 10. 2012 dalje in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: pretežno sedeče delo, samo v dopoldanski izmeni in v delovnem okolju z ugodnimi mikroklimatskimi pogoji, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 11. 2012 dalje (II. točka izreka), napotilo tožnika, da se najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti te odločbe prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma se še nadalje javlja pri Zavodu RS za zaposlovanje (III. točka izreka), odločilo, da o pravici in višini delne invalidske pokojnine odloči tožena stranka s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe (IV. točka izreka) ter naložilo toženi stranki, da v roku 8 dni povrne tožeči stranki stroške postopka v višini 115,44 EUR (V. točka izreka). S sklepom o popravi sodbe opr. št. V Ps 1704/2013 z dne 4. 9. 2015 je v I. točki izreka sklenilo, da se v sodbi opr. št. V Ps 1704/2013 z dne 13. 7. 2015 v III. točki izreka besedilo: „po dokončnosti te odločbe“ popravi tako, da se pravilno glasi: „po pravnomočnosti te sodbe“ ter v II. točki izreka odločilo, da v ostalem ostane sodba nespremenjena.

2. Zoper sklep o popravi sodbe in zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper sodbo v delu, v katerem je smiselno zavrnjen tožnikov zahtevek na ugotovitev, da tožnik ni več sposoben za opravljanje pridobitnega dela ter, da se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 1. 11. 2010 dalje ter v stroškovnem delu. Tožnik je v tožbi z dne 30. 4. 2013 postavil tožbeni zahtevek na odpravo odločb, na ugotovitev, da se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, na dolžnost tožene stranke o izstavitvi ustrezne odločbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in povrnitev stroškov. Glede zahtevka tožnika na uvrstitev v I. kategorijo invalidnosti prvostopenjsko sodišče ni odločalo, niti mu ni ugodilo, niti ga ni zavrnilo. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo, v tistem delu, v katerem ima sodba napako, saj ni odločila o njegovem zahtevku na ugotovitev, da tožnik ni več sposoben za opravljanje pridobitnega dela ter se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 1. 11. 2012 dalje in je posledično napačna tudi odločitev o stroških.

3. V primerih, kot je ta, tožnik dejansko predlaga dopolnilno sodbo. Potrebno je upoštevati tretji odstavek 327. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP), ki določa, da če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih, ki so bili predmet pravde, se šteje pritožba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.

4. Očitek tožeče stranke je, da prvostopenjsko sodišče ni odločilo o tožbenem zahtevku tožnika glede razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter se izključno zaradi tega tudi pritožuje. V takšnem primeru se šteje pritožba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.

5. Prvostopenjsko sodišče bo postopalo v skladu z določbami o dopolnilni sodbi, kakor to določa 325., 326. in 327. člen ZPP.