Jedro

Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da imata predlagatelj, ki je solastnik do 3/4 stanovanjske hiše, in nasprotni udeleženec, ki je solastnik do 1/4 nepremičnine, pravico uporabljati stanovanjsko hišo sorazmerno svojemu idealnem deležu (I. točka izreka), - da sme predlagatelj za svoje potrebe souporabljati verando, hodnik, WC, kopalnico, kuhinjo, hodnik pri zadnjem vhodu in shrambo, v izključni uporabi pa ima sobo št. 3, dnevno sobo in delavnico s kurilnico, pri čemer lahko do sobe št. 3 dostopa skozi sobi št. 1 in 2 v dnevnem času in po predhodni odobritvi nasprotnega udeleženca, tako da ne moti njegovega nočnega počitka in intime (II. točka izreka), - da sme nasprotni udeleženec za svoje potrebe in potrebe svoje partnerke souporabljati verando, hodnik, WC, kopalnico, kuhinjo, hodnik pri zadnjem vhodu in shrambo, v izključni uporabi pa ima sobi št. 1 in 2 (III. točka izreka), - da mora predlagatelj v dnevnem času dopustiti nasprotnemu udeležencu in njegovim družinskim članom prost prehod skozi dnevno sobo do kuhinje in dostop do njegovih predmetov in orodja v delavnici ter dostop do podstrešja skozi delavnico, v nočnem času pa ima nasprotni udeleženec dostop do kuhinje skozi zadnja vrata pri shrambi (IV. točka izreka), - da mora nasprotni udeleženec predlagatelju v dnevnem času dopustiti dostop do sobe št. 3 skozi sobi št. 1 in 2 (V. točka izreka), - da se morata predlagatelj in nasprotni udeleženec v nočnem času, ki je namenjen počitku, ogniti vsakršnemu nepotrebnemu hrupu, s katerim bi drug drugega motila pri nočnem počitku (VI. točka izreka), - da mora vsak od udeležencev poskrbeti za čiščenje prostorov, ki jih ima v izključni uporabi, prostore, ki jih imata v souporabi, pa čistita skupaj, da nasprotni udeleženec kosi okolico hiše in vzdržuje utrjeno dostopno pot do nadstreška za avtomobil, predlagatelj pa vzdržuje živo mejo in ograjo (VII. točka izreka), -da komunalne storitve (vode, odvoza smeti, kanalizacijo) plačujeta v razmerju predlagatelj 1/3 in nasprotni udeleženec 2/3, da elektriko plačujeta vsak do 1/2, da stroške rednega vzdrževanja trpita vsak do 1/2 in da vse investicije, ki presegajo redno vzdrževanje, izvedeta s soglasjem (VIII. točka izreka), - da je skica sestavni del tega sklepa (IX. točka izreka).

Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Ker ima sam bistveno večji solastninski delež, je upravičen do drugačne ureditve solastninskih razmerij. Sodišče je razmerja med solastnikoma uredilo tako, da bo zagotovo prihajalo do vsakodnevnih številnih konfliktnih situacij, saj je veliko stvari in okoliščin ostalo nedorečenih. V odločbi nista opredeljena čas nočnega počitka in dnevni čas. Tudi opredelitev intimnih potreb vseh prebivalcev hiše je nejasna in preveč posplošeno navedena. Zaradi navedenega ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se zaradi njih ne more preizkusiti. Ne drži ugotovitev izpodbijanega sklepa, da v hiši prostorska ureditev ni možna. Danes je v vsakem objektu možno mnogo tega urediti in le manjši problem predstavlja ureditev zidne odprtine za vrata ter istočasna pozidava drugih vratnih odprtin. Ob upoštevanju rešitve s "preureditvijo prostorov" bi bil upoštevan tudi večji solastninski delež predlagatelja. Stališče, da bi ob rušitvi sten nastala statična nestabilnost stavbe, bi lahko zavzel le izvedenec gradbene stroke, ki ga je predlagatelj tudi predlagal, pa v izpodbijanem sklepu o tem ni zavzeto stališče. Izvedenec gradbene stroke bi bil potreben tudi zato, ker stavba nima gradbene dokumentacije. Prehodi na dnevni oz. nočni čas predstavljajo podlago za začetek razprtij, poleg tega pa je taka rešitev močno vprašljiva in dejansko onemogočena, ker so prostori nasprotnega udeleženca zaklenjeni in mu še na misel ne pride, da bi jih odklenil, ko bi predlagatelj to predlagal. Sam ima svoje stanovanjske prostore vedno odklenjene, ker mu je nasprotni udeleženec ključe vzel in jih nekam odnesel. V zvezi s povzročanjem hrupa navaja, da ni nikoli povzročal hrupa, ki bi kakorkoli motil nasprotnega udeleženca in njegovo partnerko. Prav zato, da lahko onadva zjutraj nemoteno uporabljata stranišče in kopalnico, se je odločil, da bo osebno higieno (britje) opravljal ponoči in pred spanjem, potem ko neha gledati televizijski program. Odločitev sodišča, da mora vsak udeleženec poskrbeti za čiščenje prostorov, ki jih ima v izključni uporabi, prostore, ki jih imate v souporabi, pa čistita udeleženca skupaj, je čudna in nerazumljiva ter nezakonita, morda pa tudi protiustavna, ker ne dovoli predlagatelju, da živi v takšnih prostorih, v kakršnih želi živeti. Le zakaj mora poskrbeti za to, da bodo prostori, ki jih ima v izključni uporabi, čisti. Ne strinja se s tem, da bo nasprotni udeleženec kosil okolico stanovanjske hiše, ker on to opravlja zelo površno in neredno. Zahteva, da bo sam kosil travo oz. angažiral druge osebe, nasprotni udeleženec pa naj mu povrne stroške v višini 1/4. Strinja se s tem, da sam vzdržuje živo mejo in ograjo, vendar mu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti 1/4 stroškov. Napačna je tudi odločitev glede obveznosti plačevanja elektrike vsakega do polovice. Treba bi bilo upoštevati, da nasprotni udeleženec in njegova partnerka porabita več elektrike kot predlagatelj. Splošno znano je namreč, da ženske praviloma zelo rado zebe in zato nasprotni udeleženec tudi zelo močno ogreva stanovanjske prostore. Poleg tega porabita tudi več električne energije za gretje in naprave v kuhinji. Napačna je tudi odločitev o delitvi stroškov rednega vzdrževanja. Ker nasprotni udeleženec živi v hiši s svojo zakonsko partnerko, bi moral nositi 2/3 teh stroškov, kakršen je bil dogovor tudi doslej. Pritožbi prilaga svoje videnje souporabe hišnih prostorov in plačila, kot jih je navajal že med postopkom na prvi stopnji. Predlagatelj predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev v II., IV. in VIII. točki izpodbijanega sklepa iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Kot je bilo ugotovljeno ob ogledu, se v delavnici nahajajo stvari, ki so v lasti nasprotnega udeleženca in glede katerih je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da jih ni mogoče prestaviti v prostore, ki jih ima nasprotni udeleženec v izključni uporabi. Z določitvijo delavnice v izključno uporabo predlagatelju mu je onemogočena uporaba premičnih stvari v delavnici. Na ta način te stvari ne bodo imele več nobene uporabne vrednosti. V delavnici so večja orodja, stružnica in ostala premične stvari, ki jih nasprotni udeleženec ne more uporabljati na način, da jih odnese iz prostora, z določitvijo izključne rabe delavnice predlagatelju pa jih v delavnici ne bo smel uporabljati. V takem položaju bi bilo nujno, da ostane tudi delavnica v souporabi obeh udeležencev. Poleg tega je delavnica skupni prostor s kurilnico, kjer je peč za ogrevanje celotne stanovanjske hiše. Hiša se zaradi nesoglasij trenutno ne ogreva s centralno kurjavo, vendar pa to ne pomeni, da se tudi glede na stroške ne bosta primorana dogovoriti za popravilo centralne peči in se uskladiti glede načina ogrevanja. Z določitvijo kurilnice v izključno uporabo predlagatelju nasprotni udeleženec nima nobene možnosti vplivati na način ogrevanja v stanovanjski hiši. Navedena odločitev je tudi v nasprotju z odločitvijo v VIII. točki sklepa, da vse investicije, ki presegajo redno vzdrževanje, izvedeta udeleženca v soglasju. Zamenjava peči za centralno ogrevanje je nedvomno investicija, ki presega redno vzdrževanje, brez možnosti uporabe kurilnice s strani nasprotnega udeleženca pa ne bosta mogla priti do soglasja glede te investicije. Tretji razlog, ki govori v prid določitvi delavnice kot prostora v souporabi, je, da se iz tega prostora dostopa na podstrešje. Podstrešje je v souporabi obeh udeležencev. Kljub temu, da je razdelitev za nasprotnega udeleženca zaradi načina življenja predlagatelja in njegovih vsakodnevnih navad in potreb v praksi težko uresničljiva, meni, da je ustrezno opredeljen čas, v katerem lahko predlagatelj dostopa do sobe št. 3, ki jo ima vseskozi v izključni lasti in ki jo ima vseskozi zaklenjeno, o čemer se je sodišče lahko prepričalo ob ogledu. Predlagatelj gleda televizijo ponoči do pol druge ure in ima zvok zelo na glas. Iz odločitve jasno izhaja, da bo predlagatelj moral upoštevati čas nočnega počitka, ki ustreza nočnem počitku, opredeljenem v občinskem odloku, in ne svojega, ki je zaradi bedenja do pol druge ure zjutraj mnogo krajši. Ker sta nasprotni udeleženec in njegova žena med tednom odsotna približno 10 ur dnevno zaradi službenih obveznosti, ima predlagatelj ta čas možnost uporabljati vse prostore v hiši in tudi nemoteno dostopa do svoje sobe št. 3. Prostore v souporabi koristita nasprotni udeleženec in njegova žena bistveno manj pogosto kot predlagatelj (kopalnico zgolj 45 minut dvakrat dnevno, enako kuhinjo zjutraj zgolj za jutranjo kavo in popoldan za kosilo oz. večerjo). Predlagatelj je zato nedvomno v položaju, ko resnično koristi svoj tričetrtinski delež, medtem ko nasprotni udeleženec koristi svoj četrtinski delež. V izpodbijanem sklepu je pravilno ocenjeno, da dodeljeni prostori nasprotnemu udeležencu predstavljajo minimalen prostor za bivanje dveh odraslih oseb. Ker je predlagatelj ves čas doma, nedvomno porabi tudi več dobrin, kot so voda, elektrika in kanalizacija. Poleg tega nasprotni udeleženec z navedenimi dobrinami ravna mnogo bolj varčno od predlagatelja. Sodišče se je lahko ob ogledu prepričalo, da je bil prostor v izključni uporabi predlagatelja mnogo toplejši kot ostali prostori v hiši. To bi se moralo odraziti tudi pri razdelitvi stroškov in ogrevanja. Ker je ogrevanje ta čas na elektriko, veliko večino elektrike porabi predlagatelj. Elektrike za štedilnik nasprotni udeleženec skorajda ne porabi. Nasprotni udeleženec je po zaključku glavne obravnave pridobil podatek o preplačilu elektrike, iz česar izhaja, da je elektrika, kot je obračunava predlagatelj nasprotnemu udeležencu, na dan 30.10.2012 preplačana in da mora torej predlagatelju plačevati več, kot dejansko uporabi. Stroški komunalnih storitev in elektrike bi morali biti razdeljenim v sorazmerju z lastniškima deležema. Nasprotni udeleženec predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da je delavnica s kurilnico v skupni uporabi in da se stroški uporabe stanovanjske hiše razdelijo glede na solastniška deleža nepremičnine.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga njeno zavrnitev. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na predlagateljevo pritožbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev razmerij med predlagateljem kot ¾ solastnikom in nasprotnim udeležencem kot ¼ solastnikom nepremičnine, na kateri stoji starejša enostanovanjska hiša in ki jo uporabljajo predlagatelj ter nasprotni udeleženec – predlagateljev sin – s svojo partnerko. Izpodbijani sklep izhaja s pravilnega stališča, da je treba z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb. V izpodbijani odločitvi je na drugi strani ustrezno upoštevana tudi velikost solastninskih deležev. Nobena od pritožb ne vzpostavlja dvoma o tem, da ne bi bila upoštevana katera od drugih pomembnih okoliščin, niti o tem, da ji ne bi bila dana prava teža. Ob rob pritožbenim navedbam, da so razmerja med solastnikoma urejena tako, da bo zagotovo prihajalo do vsakodnevnih številnih konfliktnih situacij, pritožbeno sodišče odgovarja, da predmet sodne odločitve ni ureditev življenjskega razmerja med solastnikoma v vseh njegovih vidikih. To ni v domeni sodnega urejanja razmerij med solastniki, prejkone pa to niti ni mogoče. Ob predpostavki, da sta solastnika razumna človeka, sposobna uvideti in spoštovati potrebe drugega, je odločba dovolj natančna in daje podlago za sobivanje brez večjih konfliktov.

O posameznih očitkih v predlagateljevi pritožbi Dnevni čas in čas nočnega počitka sta pomensko odprta pojma toliko, kolikor nista izražena v časovnih merskih enotah. Po vsebini je opredelitev zadostna: s tem je udeležencema omogočeno, da se o natančnih urah uskladita v odvisnosti od dnevnega ritma, potreb in navad ipd., v nasprotnem primeru pa pride v poštev ureditev, opredeljena v občinskih predpisih, ki jo navaja tudi nasprotni udeleženec.

Pritožbene navedbe o možnosti prostorske preureditve ne morejo vplivati na izid pritožbe, ker niso bile predmet dolžnega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Nepostavitev izvedenca gradbene stroke je posledica predlagateljevega procesnega ravnanja. V predlogu je navedel, da izvedenca predlaga "po potrebi", ne da bi se kasneje izrekel, ali taka potreba obstaja. Poleg tega predloga ni podal v zvezi z navedbami o potrebi po preureditvi obstoječih prostorov, na kar se nanašajo pritožbene navedbe.

Nove in zato neupoštevne so tudi navedbe, da so prostori nasprotnega udeleženca zaklenjeni.

Vsebina odločitve, da vsak od udeležencev poskrbi za čiščenje prostorov, ki jih ima v izključni uporabi, ni v naložitvi te obveznosti udeležencu, ampak v izključitvi take obveznosti drugega udeleženca.

Odločitev o razdelitvi vzdrževalnih del na zemljišču okrog hiše ustrezno upošteva predloge udeležencev. Predlagatelj je v začetku postopka sam predlagal, naj nasprotni udeleženec kosi travo, sam pa bo vzdrževal živo mejo. Kasneje je svoje predloge večkrat spremenil, vedno pa jih je povezal z naložitvijo stroškov nasprotnemu udeležencu. Razporeditev obveznosti med predlagatelja in nasprotnega udeleženca po izpodbijani odločbi je ustrezna. Nalaganje stroškov nasprotnemu udeležencu za opravo del, ki sicer ne terjajo posebne strokovne usposobljenosti, bi bilo neprimerno.

Pritožba ne vzbuja dvomov niti v pravilnost odločitve o porazdelitvi stroškov za komunalne storitve, elektriko in redno vzdrževanje. Pri delitvi prvih je sodišče izhajalo iz števila oseb. Pri delitvi drugih je upoštevalo vire porabe (ogrevanje, kuhinjske naprave) in njihove koristnike. Pri delitvi tretjih je upoštevalo dejstvo, da nepremičnino uporabljata oba udeleženca. S posplošenimi navedbami o tem, kdo bolj ogreva svoje prostore, ki so – nenazadnje – med udeležencema sporne, ni mogoče izpodbiti pravilnosti odločitve. Odločitev ne preprečuje drugačnega dogovora med solastnikoma.

O posameznih očitkih v pritožbi nasprotnega udeleženca Očitki v zvezi z dodelitvijo delavnice s kurilnico v izključno uporabo predlagatelju in s pravico nasprotnega udeleženca do dostopa niso utemeljeni. Tudi v tem delu odločitve se ustrezno odražata večji predlagateljev solastninski delež in dejstvo, da je stanovanjska površina skromna, v pravi meri pa je upoštevan tudi interes nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec ima pravico do dostopa do svojih stvari v prostoru, kar vključuje tudi možnost uporabe tistih stvari, ki jih ni mogoče uporabljati drugje. Določeno je tudi, da sme prek delavnice dostopati do podstrešja. Sporna odločitev tudi ne preprečuje dogovora o usposobitvi peči za centralno ogrevanje. Pravica soodločanja o tem je namreč vezana na solastninski delež nasprotnega udeleženca in ne na pravico uporabe prostora, v katerem se peč nahaja.

Neutemeljeni so tudi očitki v zvezi z razdelitvijo stroškov. Pritožba odločitvi ne očita, da bi spregledala katero od pomembnih okoliščin primera in splošne življenjske izkušnje, natančne porabe posameznega udeleženca pa v odsotnosti ločenih merilnikov ni mogoče ugotoviti. Morebitna dosedanja preplačila niso predmet tega postopka.

Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi v zvezi s sklepom o delitvi solastnine niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja in nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.