Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v postopku dodelitve BPP v premoženje tožnika ne more všteti stanovanja v katerem živita tako on kot njegova mati. Nepravilno pa je upoštevala vrednost preostalega premoženja, to je nepremičnin, ki so predmet spora v nepravdni zadevi N 19/2010. Obstoj takšnega postopka namreč po ustaljeni praksi Upravnega sodišča pomeni, da gre za premoženje, ki se ga ne more upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega kriterija, kot pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 1352/2012 z dne 29. 6. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu A.A. (tožniku v tem upravnem sporu), zaradi nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Velenju, opr. št. N 19/2010 (1. točka izreka) in odločila, da odvetnika B.B. iz C. razreši dolžnosti izvajanje BPP (2. točka izreka). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da prosilec živi v gospodinjstvu sam in da je bilo v postopku ponovnega preverjanja upravičenosti ugotovljeno, da na naslovu … , stoji stavba št. 257, ki leži na parc. št. 205/2 k.o. … , katere zemljiškoknjižni lastnik je do 1/1 celote A.A. Stavba 257 v naravi predstavlja hišo z neto tlorisno površino 150 m² in letom izgradnje 1994, v kateri prosilec živi s svojo mamo. Površina celotne navedene stanovanjske stavbe ne presega dvakratnega normativa primernega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, zato te stanovanjske hiše ni mogoče upoštevati kot premoženja prosilca. Nadalje je prosilec v deležu 5/6 lastnik nepremičnine parc. št. 621/0 k.o. … , ki je po podatkih GURS zemljišče za gradnjo stavb v izmeri 750 m² in kmetijsko zemljišče v izmeri 2998 m² , v skupni vrednosti 16.082,00 EUR; parc. št. 633/4 k.o. … , ki po podatkih GURS predstavlja kmetijska zemljišča v izmeri 1804 m² in gozdna zemljišča v izmeri 13229 m² v skupni vrednosti 8.841,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost teh dveh nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu lastnemu deležu, 20.769,17 EUR. Ta vrednost občutno presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP v višini 13.780,00 EUR. Ob navedeni ugotovitvi tožena stranka ni presojala vrednosti ostalih nepremičnin v lasti prosilca. Ker je tožena stranka že z odločbo Bpp 1090/2011 z dne 4. 11. 2011 in tudi po izvedenem dokaznem postopku ugotovila, da prosilec ne izpolnjuje vseh pogojev za dodelitev BPP, konkretno premoženjskega pogoja, je ob smiselni uporabi 42. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), tudi v zadevi opr. št. Bpp 1352/2010 ugotovila prenehanje upravičenosti do BPP.

Tožnik v tožbi odločitvi oporeka, ker v pravdni zadevi N 19/2010 odvetnika nujno rabi. Je šibkega finančnega in socialnega stanja ter pravnih postopkov ne more obvladati sam. Ne strinja se, da je sodišče upoštevalo solastninski 5/6 delež, ker je to v nasprotju z institutom lastnine oziroma solastnine. Ker na sodišču poteka postopek razlastitve solastnine, se ne more ničesar odtujiti in razlastiti brez soglasja nasprotnega udeleženca. Od samega zemljišča ne more živeti, prav tako ni dohodka od živine, niti gozda. Pojasnjuje, da mu je sečnja gozda prepovedana, ker je les že izsekan. Navaja tudi, da ga je solastnik 1/6 prijavil na inšpekcijo, ki mu je izrekla kazen v višini 800 EUR. Vložena je tožba zaradi uporabnine zemljišča, pred Okrožnim sodiščem v Celju P 285/2011, proti nasprotnemu udeležencu-solastniku 1/6 zemljišč. Svoje socialno stanje pojasnjuje še z ugotovitvijo, da je višina katastrskega dohodka komaj 1,30 EUR, gozdni posek letnega etata pa je cca 4 kubičnih metrov, sam pa tudi nima strojne opreme za delo na kmetiji. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče ugotavlja, da mora v skladu z 41. členom ZBPP upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Po določbi 42. člena ZBPP je strokovna služba za BPP dolžna ugotavljati upravičenost do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do njene dodelitve.

Tožniku je bila z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč, opr. št. Bpp 1352/2010 z dne 21. 10. 2010 odobrena redna BPP. Odločitev temelji na ponovni presoji izpolnjevanja premoženjskega pogoja. Po presoji sodišča je tožena stranka povsem pravilno ugotovila, da v postopku dodelitve BPP v premoženje tožnika ne more všteti stanovanja v katerem živi tako on, kot njegova mati. Ugotovitev je tožena stranka pravilno utemeljila s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), v povezavi z določbami Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

V nadaljevanju pa je sodišče moralo presoditi tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno upoštevala vrednost premoženja, parc. št. 621/0 k.o. … in zemljišča parc. št. 633/4 k.o. … . Gre za zemljišča, ki so predmet spora v nepravdni zadevi opr. št. N 19/2010, kar potrjujejo spisu priložene listine in so v solastništvi tožnika (5/6) in D.D. (1/6), nasprotnega udeleženca v nepravni zadevi (N 19/2010). To po ustaljeni praksi Upravnega sodišča pomeni, ga gre za premoženje, ki se ga v takem primeru ne more upoštevati.

Ker odločitev o prenehanju upravičenosti do BPP temelji na nepravilnem vrednotenju (in vštevanju) premoženja, ki se upošteva, je sodišče moralo tožbi na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijani akt odpraviti. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku morala ponovno preveriti, ali tožnik še vedno izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pri čemer bo v ponovljenem postopku morala upoštevati pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na ugotavljanje izpolnjevanja premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.