Jedro

Po podatkih, ki jih je davčni organ prejel od pristojnih organov (340. člen ZDavP-2), je bil tožnik po stanju na dan 30. 6. 2019 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 149.27 EUR. V letu 2019 je tožnik od Agencije RS za kmetijske trge prejel tudi subvencijo v višini 355,75 EUR, ki se v skladu s 70. členom ZDoh-2 šteje za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, davčni, tudi finančni organ) odločila, da je tožnik za leto 2019 član skupnega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 379,45 EUR. Člani kmečkega gospodinjstva na dan 30. junija 2019 so: A. A. Tožniku se določi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 379,45 EUR. V davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za leto 2019 se tožniku všteva katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva v višini 149,27 EUR. Davčna osnova tožnika od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2019 z upoštevanjem 84,12 % znižanja znaša 23,70 EUR. Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS znaša 149,27 EUR. Kmečko gospodinjstvo je v letu 2019 prejelo 355,75 EUR drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, od tega je bila ob izplačilu teh dohodkov obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine v višini 28,03 EUR. Tožniku se za leto 2019 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, v višini 355,75 EUR ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine v višini 28,03 EUR. Tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na 69. in 70. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh‑2).

2. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in pritrdil njenim razlogom. Zavrne pritožbene ugovore tožnika, da ni edini član kmečkega gospodarstva ter njegove navedbe glede zdravstvenih težav, zaradi katerih ne more ustvarjati dohodka na kmetiji. Sklicuje se na 69. člen, 70. člen, 71. člen in 72. člen ZDoh-2 ter 340. člen ZDavP-2. Pritožbeni organ ugotavlja, da tožniku s izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso odmerjene. S slednjo je bila določena davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2019, v katero se všteva 149,27 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj in se mu za leto 2019 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 355,75 EUR, ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 28,03 EUR.

3. Tožnik vlaga laično tožbo v kateri enako kot v pritožbi navaja, da je bil 18. 11. 2019 operiran na desnem kolčnem sklepu in zaradi navedenega ter zaradi bolečin od oktobra 2019 ne more delati na posestvu in tako ni izvajal učnih ur jahanja konja in terapij s konjem, o čemer je bil davčni organ tudi seznanjen. S kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo se je tožnik začel ukvarjati v letu 2016. Na pobudo kmetijskega svetovalca iz Kmetijske zadruge ... je v letih 2018 in 2019 prevzel v zakup določena zemljišča (dokaj neurejena in zanemarjena), da je zadostil pogojem, da obdeluje več kot 6 ha primerljive površine, da bi lahko s tem kmetijsko gospodarstvo predal mlademu posestniku, v letu 2019 33 let staremu sinu C. Zaradi svojega zdravstvenega stanja je odstopil od te zadeve in na Upravno enoto ... v letu 2020 izbrisal 0,81 ha zemljišča in januarja 2021 še nadaljnjih 0,75 ha zemljišča. V letu 2022 pa bo opravil izbris še nadaljnjih 1,5 ha zemljišča, tako da mu bo ostalo za obdelavo približno 1 ha zemljišča. Od februarja 2021 ima tožnik v lasti samo še enega konja, ki ga bo oddal v decembru 2021. Po navedenem v letu 2022 ne bo več kandidiral za subvencijska sredstva iz kmetijstva in bo tudi zaključil z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (predvsem z izobraževanja na področju jahanja in izvajanja terapij s pomočjo konja). Po šestih letih razočaranj tožnik z naslednjim letom zaključuje s kmetovanjem. Tožnik je kmetoval ekološko. Prevzel je zanemarjena in neurejena zemljišča, ki jih je uredil s pomočjo sina C. (za katerega ni mogel uveljavljati nobenih stroškov za olajšavo pri odmerjanju davka), s čimer je imel precej stroškov. Tožnik je bil lastnik 2 - 3 konjev in 3 - 5 ovc, za katere je moral urediti ograje (lesene in žične) ter njihova bivališča za zunanjo rejo. Za ta dela je porabil subvencijska sredstva, drugih nepovratnih sredstev pa ni nikoli prejel. Vsebinsko predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 284/2021-9 z dne 21. 2. 2023 je v zadevi odločala sodnica posameznica.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

8. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ za tožnika z izpodbijano odločbo za leto 2019 pravilno in zakonito določil davčno osnovo od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

9. Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so opredeljeni v 69. členu ZDoh-2. V prvem odstavku 69. člena ZDoh-2 je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. V drugem odstavku tega člena pa je opredeljeno kmečko gospodinjstvo, ki je po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR.

10. Upoštevajoč predhodno navedeno pravno podlago, je po presoji sodišča pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona, kot ga opredeljuje drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Poleg navedenega mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj in sicer, da se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR. Na podlagi trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 se šteje, da v okviru kmečkega gospodarstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova. Šele po ugotovitvi, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba predhodno navedena pogoja, je možno obdavčiti davčnega zavezanca na podlagi 69. člena in 70. člena ZDoh-2. 11. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da iz odločb davčnih organov izhaja obrazložitev konkretnih okoliščin, ki se nanašajo na zgoraj navedeno pravno podlago za opredelitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tako dejstva, na podlagi katerih je davčni organ pravilno ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje iz prvega dela prvega odstavka 69. člena ZDoh-2, kot tudi dejstva, da tožnik opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jo opredeljuje trinajsti odstavek 69. člena ZDoh-2. 12. Iz obrazložitve odločb davčnih organov po presoji sodišča jasno izhaja navedba ugotovljenega dejanskega stanja na dan 30. 6. 2019. Na naveden dan je imel tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. V skladu z drugim odstavkom 69. člena ZDoh-2 sta davčna organa tožnika pravilno štela za edinega člana kmečkega gospodinjstva na naslovu ..., ostale fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot tožnik, pa predhodno navedenih zakonskih pogojev ne izpolnjujejo. Iz ugotovljenega dejanskega stanja namreč izhaja, da se v konkretnem primeru vsaj za enega člana kmečkega gospodinjstva (za tožnika) šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarko dejavnost in da njegov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč s pripisanim katastrskim dohodkom v višini 149,27 EUR za leto 2019. Samo tožnik opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, zato je zgolj tožnik v obrazložitvi izpodbijane odločbe naveden kot edini član kmečkega gospodinjstva na naslovu ... Katastrski dohodek se posameznemu članu kmečkega gospodinjstva pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, izplačan v davčnem letu, na katerega se odločba nanaša, ki se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva (69. člen ZDoh-2), v sorazmernem deležu glede na skupno število davčnih zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Po podatkih, ki jih je davčni organ prejel od pristojnih organov (340. člen ZDavP-2), je bil tožnik po stanju na dan 30. 6. 2019 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 149,27 EUR. V letu 2019 je tožnik od Agencije RS za kmetijske trge prejel tudi subvencijo v višini 355,75 EUR, ki se v skladu s 70. členom ZDoh-2 šteje za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

13. Po presoji sodišča sta tako prvostopenjski organ, kot tudi pritožbeni organ navedla konkretne razloge, iz katerih izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2019 izpolnjuje zakonsko določene pogoje iz drugega odstavka in iz trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2. Da ugotovljeno dejansko stanje ne ustreza pravilnemu dejanskemu stanju pa tožnik v tožbi ne ugovarja. Po povedanem je bila za tožnika kot edinega člana kmečkega gospodinjstva na naslovu ... v skladu s citirano zakonodajo za leto 2019 pravilno določena davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 379,45 EUR. Zdravstveno stanje tožnika, ki ga opisuje v tožbi, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva.

14. Sodišče pripominja, da iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da tožniku s izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso odmerjene, marveč je davčni organ zgolj določil višino davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2019. 15. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.