Jedro

Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za oprostitev, odlog oziroma za obročno plačilo takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo.

2. Takšno odločitev s pritožbo izpodbija tožnik. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da ima na transakcijskih računih skupno 16.612,86 EUR. Gre za fiduciarne račune, denarna sredstva na njih pa pripadajo upnikom stečajnih dolžnikov. Prilaga dokazila, da gre za fiduciarne račune odprte za potrebe stečajnih postopkov, v katerih tožnik opravlja funkcijo stečajnega upravitelja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik živi sam. Je zaposlen in je v zadnjih treh mesecih prejel povprečno 836,97 EUR dohodka. Ni lastnik vrednostnih papirjev, v lasti nima niti premičnega ali nepremičnega premoženja. Na transakcijskih računih pri Banki, d. d. in Hranilnici, d. d. ima skupno 16.612,83 EUR. Taksa, ki jo je dolžan plačati, znaša 6.525 EUR.

5. Pritožnik povzete dejanske ugotovitve izpodbija le v pogledu sredstev, ki naj bi jih imel na transakcijskih računih. Trdi, da gre za denarna sredstva na fiduciarnih računih, ki so bili odprti v okviru stečajnih postopkov in posledično za sredstva upnikov.

6. Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je tožnik imetnik osmih transakcijskih računov1 ter višino sredstev, ki se na njih nahajajo, ugotovilo z vpogledom v register transakcijskih računov, ki ga vodi Ajpes in s poizvedbami pri Banki, d. d. in Hranilnici, d. d. Po pregledu pridobljenih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že iz izpisa registra Ajpes (priloga C3) razvidno, da so v njem navedeni računi fiduciarni, ta podatek pa izhaja tudi iz listin, ki jih je sodišču posredovala Hranilnica, d. d. (glej podatke na list. št. 41, 44, 47 in 49). Iz dokazil, ki jih je pritožbi priložil tožnik (priloge A7 do A22), pa nadalje izhaja, da gre pri vseh računih za fiduciarne račune stečajnega upravitelja A. A., odprtih zaradi stečajnih postopkov in sicer: - račun pri Banki, d. d. pod št. SI56 001 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 001, ki ga vodi Okrožno sodišče v Ljubljani; - račun pri Banki, d. d. SI56 002 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 002, ki ga vodi Okrožno sodišče v Murski Soboti; - račun pri Banki, d. d. SI56 003 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 003, ki ga vodi Okrožno sodišče na Ptuju; - račun pri Banki, d. d. SI56 004 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 004, ki ga vodi Okrožno sodišče v Mariboru; - račun pri Hranilnici, d. d. SI56 005 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 005, ki ga vodi Okrožno sodišče v Ljubljani; - račun pri Hranilnici, d. d. SI56 006 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 006, ki ga vodi Okrožno sodišče v Celju; - račun pri Hranilnici, d. d. SI56 007 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 007, ki ga vodi Okrožno sodišče v Mariboru; - račun pri Hranilnici, d. d. SI56 008 je fiduciarni račun za potrebe postopka St 008, ki ga vodi Okrožno sodišče v Ljubljani.

7. Fiduciarni račun je po 14. členu Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju ZPlaSSIED) račun, ki ga odpre imetnik v svojem imenu, a za račun ene ali več tretjih oseb in se ga ne sme spremeniti v običajni transakcijski račun in obratno. Banka lahko odpre fiduciarni račun le pod določenimi v zakonu predpisanimi pogoji,2 denarna sredstva na fiduciarnem računu pa se štejejo za premoženje tretjih oseb za račun katerih imetnik vodi takšen račun in ne za premoženje imetnika računa. Upniki imetnika fiduciarnega računa ne morejo za izterjavo svojih terjatev do imetnika računa niti v njegovem stečaju s prisilnimi ukrepi posegati na to premoženje. Sredstva na fiduciarnem računu tudi ne spadajo v zapuščino imetnika računa. V postopku insolventnosti odprtje takega računa predpisuje 388. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da mora upravitelj naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti poseben denarni račun (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni denarni račun upravitelja), prek katerega sme: 1. sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase in opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov. Denarna terjatev upravitelja do izvajalca plačilnega prometa, ki vodi fiduciarni denarni račun upravitelja, na podlagi dobroimetja na tem računu velja v razmerju do izvajalca plačilnega prometa in v razmerju do upraviteljevih upnikov za skupno terjatev vseh upnikov stečajnega dolžnika do izvajalca plačilnega prometa. Zato upraviteljevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev do upravitelja niti v njegovem stečaju s prisilnimi ukrepi segati na to denarno terjatev (drugi odstavek 804. člena v zvezi z 805. členom Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ob stečaju ali smrti upravitelja pa ta denarna terjatev ne spada v njegovo stečajno maso ali zapuščino.

8. Tožnik v zvezi s sredstvi, ki se nahajajo na zgoraj navedenih računih, zato utemeljeno opozarja, da gre pravno gledano za premoženje stečajnih dolžnikov in s tem za del stečajne mase, čeprav je imetnik računov tožnik kot stečajni upravitelj. Pritožbeno sodišče je zato pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve upoštevalo, da tožnik denarnih sredstev na računih nima.

9. Pravno podlago za odločanje predstavljata 11. in 12. a člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ter relevantne določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

10. Pritožbeno sodišče v zvezi s pravno podlago posebej izpostavlja šesti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem je do celotne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta pa v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. ZSVarPre v prvem odstavku 8. člena (v zvezi z Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, UL RS 17-361/2022) določa, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 421,89 EUR. Dvakratni znesek minimalnega dohodka tako znaša 843,78 EUR. V sodni praksi3 se je na tej podlagi izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.

11. Iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša mesečni dohodek tožnika povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.

12. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je tožnika plačila takse oprostilo.

1 Gre za račune pri Banki d. d. pod št.: 1. SI56 001; 2. SI56 002; 3. SI56 003; 4. SI56 004 ter račune pri Hranilnici, d. d., pod št.: 1. SI56 005; 2. SI56 006; 3. SI56 007; 4. SI56 008. 2 Glej drugi odstavek 14. člena ZPlaSSIED. 3 Glej odločbe VSL I Cp 1964/2018, I Cp 1233/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019, II Cp 2195/2019 in druge.