Jedro

Tožnik namreč navaja, da ga toženki protipravno ovirata pri izvrševanju solastninske pravice ter zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodočega vznemirjenja oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja, kar po svoji vsebini predstavlja zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem solastninske pravice. Tožnik torej uveljavlja negatorno varstvo po določbi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Za presojo utemeljenosti negatorne tožbe pa je predviden pravdni postopek.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede 1., 2., 5. in 6. točke tožbenega zahtevka dne 14. 4. 2022 spremenjene tožbe razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. III P 673/2021 (I. točka izreka), ter sklenilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka (II. točka izreka).

1.2. Tožnik se pravočasno pritožuje zoper navedeni sklep zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navaja, da v predmetni zadevi ne gre za ureditev razmerij med etažnimi lastniki, za katera se uporabljajo pravila nepravdnega postopka, ker je vložil vindikacijsko tožbo, o kateri se odloča v pravdnem postopku. Kasneje je postavil še zahtevke v zvezi s Pravilnikom o dodeljevanju daljinskih tipkal (v nadaljevanju Pravilnik), ki služijo izpolnitvi vrnitve solastnine v soposest, zato je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da se spor nanaša izključno na določbe Pravilnika. Navaja tudi, da druga toženka ni etažna lastnica, zato se nepravdni postopek zoper njo ne more voditi. Predlaga, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, in priglaša pritožbene stroške.

2.3. Na pritožbo je odgovorila drugotožena stranka. Pojasnjuje razmerje do skupnosti etažnih lastnikov in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Priglaša stroške.

3.4. Pritožba je delno utemeljena.

4.5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

5.6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka,¹ da pa je delno napačno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6.7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je dne 14. 4. 2022 spremenil tožbo, tako da je uveljavjal dodatne tožbene zahtevke, čistopis tožbenega zahtevka pa je razviden iz 6. strani tožnikove pripravljalne vloge z dne 14. 4. 2022. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek ustavilo in sklenilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.² Pritožbeno sporno je, ali tožnik uveljavlja zahtevke, ki se obravnavajo v nepravdnem postopku.

7.8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik etažni lastnik večstanovanjske zgradbe ...³ in solastnik nepremičnine ID znak parcela ... 934/10, slednja pa predstavlja skupen del večstanovanjske stavbe, saj gre za funkcionalno zemljišče, na katerem je urejeno parkirišče, dostop do le-tega pa je omejen z zapornico, za katero tožnik (za razliko od ostalih etažnih lastnikov) ni prejel krmilnika. Tožnik v predmetni zadevi po dne 14. 4. 2022 spremenjeni tožbi od toženk (skupnosti etažnih lastnikov in podjetja, ki je postavilo zapornico) zahteva (1) izročitev dveh krmilnikov vsake od zapornic, (2) da mu omogočita neoviran prehod iz ... na parkirišče ob vsakem času ter se v bodoče vzdržita oviranja prehoda, (3) da se Pravilnik spremeni, ter podrejeno, (4) da se razglasi za ničnega, (5) da odstranita vse zapornice v podhodu zgradbe med naslovoma ... 3 in ... 5, na severni strani ... ter (6) da mu povrneta pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je štelo, da se tožnik ne strinja z vsebino Pravilnika, ki ureja razmerje med etažnimi lastniki, ter zaključilo, da gre v predmetni zadevi za ureditev razmerja med etažnimi lastniki, kar je potrebno reševati po pravilih nepravdnega postopka.

8.9. Pritožbeno sodišče glede na tožnikovo trditveno podlago in postavljen zahtevek (razen glede spremembe Pravilnika) z navedenim ne soglaša. Tožnik namreč navaja, da ga toženki protipravno ovirata pri izvrševanju solastninske pravice⁴ ter zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodočega vznemirjenja oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja, kar po svoji vsebini predstavlja zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem solastninske pravice. Tožnik torej uveljavlja negatorno varstvo po določbi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Za presojo utemeljenosti negatorne tožbe pa je predviden pravdni postopek.⁵

9.10. Sodišču prve stopnje pa je za pritrditi, da gre pri zahtevani spremembi Pravilnika za ureditev razmerij med etažnimi lastniki glede upravljanja skupnih delov nepremičnine, za kar je v skladu z drugim odstavkom 117. člena SPZ predviden nepravdni postopek. Prvostopno sodišče je tako glede predloga tožnika za spremembo Pravilnika pravilno presodilo, da za tovrstni postopek veljajo pravila nepravdnega postopka. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Za zahtevek, da se Pravilnik razglasi za ničnega, mora biti po mnenju pritožbenega sodišča v tej fazi odločitev enaka kot za zahtevek za spremembo Pravilnika, saj ga tožnik uveljavlja podredno.

10.11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo glede 1., 2., 5. in 6. točke tožbenega zahtevka, zadevo pa v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, in sicer glede 3. in 4. točke tožbenega zahtevka dne 14. 4. 2022 spremenjene tožbe, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

11.12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Pritožba procesnih kršitev ne uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus, ki procesnih kršitev ni pokazal.

2Pri tem se je oprlo na določbo 21. člena ZPP, ki določa: "Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek, če še ni izdana odločba o glavni stvari."

3Tožnik je lastnik posameznih delov stavbe z ID znakom del stavbe [...]-876-70 in del stavbe [...]-876-71, ki v naravi predstavljata kletna prostora v zgradbi katastrska občina [...] stavba 876.

4Tožnik navaja, da mu toženki protipravno onemogočata parkiranje na parkirišču, ker mu nista izročili krmilnika zapornic, ki ovirata njegov dostop do parkirišča z vozilom.

5Primerjaj VSM sklep I Cp 412/2018 z dne 23. 5. 2018, VSL sodba I Cp 231/2011 z dne 1. 6. 2011, VSL sodba I Cp 668/2009 z dne 1. 4. 2009, VSRS sodba II Ips 67/2023 z dne 25. 1. 2024.