Jedro

Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. V njem je namreč zgolj navedeno dejstvo, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja nekršenja pogodbenih obveznosti v zadnjih 24 mesecih, pri tem pa obvestilo ne konkretizira na kakšen način, kdaj in kako je bila kršitev ugotovljena in iz katerega akta, zapisnika ali odločbe navedena ugotovitev komisije izhaja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijano Obvestilo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11071-509/2018-6 z dne 19. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 15,00 EUR stroškov postopka z DDV v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvestil ponudnika (tožečo stranko), da se njegova ponudba za izbor programa javnega dela za leto 2019 - Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, ki je prispela na javno povabilo, ne sprejme.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila izhaja, da je sicer ponudnik podal ponudbo, vendar da je strokovna komisija ugotovila, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja, da v zadnjih 24. mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programov ali nenamensko porabo sredstev, saj je iz evidence Zavoda razvidno, da je ponudnik kršil pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene Pogodbe o izvedbi projekta v okviru programa Usposabljanja na delovnem mestu 2017/2018, pogodba številka 11053-623/2018-9 z dne 27.6.2018, ki je bila sklenjena med CSD R., katerega polnopravni naslednik je ponudnik Center za socialno delo K., pri čemer je kršitev nastala dne 30. 10. 2018, od dneva kršitve pa še ni minilo 24 mesecev.

3. Zoper izpodbijano obvestilo je tožeča stranka vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

4. Tožnik pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je univerzalni pravni naslednik CSD R., pri čemer je bil CSD K. ustanovljen 1. oktobra 2018, kršitev, ki se očita ponudniku glede pogodbe številka 11053-623/2018-9 z dne 27. 6. 2018 pa bi naj nastala dne 30. 10. 2018, vendar tožnik kot univerzalni pravni naslednik, ki je že deloval na dan 30. 10. 2018, o kršitvah ni bil nikoli seznanjen, v posledici pa tudi ni mogel podati morebitnih ugovorov glede domnevnih kršitev, zaradi česar mu je neposredno kršeno načelo pravice do pritožbe.

5. Tožeča stranka posebej izpostavlja tudi neobrazloženost izpodbijanega obvestila glede okoliščine neizpolnjevanja pogoja 24 mesecev brez kršitev, zaradi česar gre s strani tožene stranke po njenem za kršitev pravil postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), in sicer tako načela zakonitosti, kot tudi načela varstva pravic strank in posledično načela pravice do pritožbe. Organ je namreč dolžan v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih upravnega postopka in v postopku stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Ker tožeči stranki domnevni dokument o nastalih kršitvah pogodbe ni bil vročen, tudi niso mogle nastati pravne posledice, saj se šteje kot da ni bil izdan. Ker tako tožeča stranka ni bila nikoli obveščena o domnevnih kršitvah, tudi niso mogle nastati pravne posledice, ki jih je tožena stranka štela kot krivdni razlog pri odločanju.

6. Tako tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in obvestilo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in tudi povrne stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožena stranka najprej ugovarja pasivni legitimaciji, zaradi napačne navedbe naslova tožene stranke. Podredno pa v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in se zavzema za njeno zavrnitev, saj meni da je tožbeni zahtevek neutemeljen. S konkretizacijo dejstev obrazloži kršitev, ki bi jo naj zagrešila tožeča stranka, in sicer da gre za odsotnost zagotovitve mentorstva v predpisanem obsegu ur za mesec oktober 2018. Pojasni, da je bila tožena stranka o kršitvi obveščena po elektronski pošti dne 5. 11. 2018, zaradi česar je bilo zavrnjeno tudi plačilo računa in posledično zavrnjena ponudba z izpodbijanim obvestilom.

8. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

9. Tožba je utemeljena.

**Glede ugovora pasivne legitimacije tožene stranke:**

10. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala svoji pasivni legitimaciji in navedla, da tožena stranka, kot jo je navedla tožnica (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Gregorčičeva ulica 37, Maribor) ne obstaja v evidenci AJPES-a, ter da je lahko tožena stranka le javni zavod – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, C. IX/6, Ljubljana in ne območna enota, kot je navedeno v tožbi. Drži sicer, da poslovna enota (oz. območna enota) ne more biti tožena stranka, saj nima procesne sposobnosti,1 vendar pa je sodna praksa že večkrat poudarila, da v primeru, če je kot stranka označena podružnica ali poslovna enota, ne gre za vprašanje stvarne legitimacije, pač pa za vprašanje nepopolnosti tožbe, kar zahteva postopanje sodišča po 81. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in mora v tem primeru sodišče stranki poslati tožbo v popravo.2 Tožeča stranka je nato po pozivu sodišča iz sklepa opr. št. II U 71/2019 z dne 10. 08. 2021, dne 16. 8. 2021 pravilno označila toženo stranko, in sicer Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX 6, 1000 Ljubljana, kar je bilo v vednost posredovano tudi toženi stranki.

**Glede tožbe**

11. Še pred odločitvijo o predmetni zadevi je US dne 6. 2. 2020 z odločbo U-I-171/17-16 odločilo, da je člen 47 ZUTD ( na podlagi katerega je bilo izdano izpodbijano obvestilo) v neskladju z Ustavo RS, ter da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Istočasno je tudi odločilo, da morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti v upravnem sporu presojati zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presojajo skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepa aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. ZUTD ureja ukrepe države na trgu dela (prvi odstavek 1. člena), zato je eden tistih predpisov, ki pomenijo izpolnjevanje ustavne dolžnosti iz 66. člena Ustave RS. Ustava v 66. členu obvezuje državo, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Zakonodajalec je pri sprejemanju ukrepov, ki pomenijo izpolnjevanje dolžnosti iz 66. člena Ustave RS, dolžan spoštovati tudi zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti predpisov. Če pravno pravilo ni jasno opredeljeno, obstaja možnost različne uporabe zakona in arbitrarnega ravnanja državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Zakonska ureditev mora biti taka, da izključuje možnost arbitrarnega ravnanja države. ZUTD med drugim tudi ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večjo zaposljivost oseb na trgu dela ter povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev (pri odstavek 28. člena ZUTD).

12. V 47. členu ZUTD je urejen postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ. Izvajalec ukrepov APZ, ki izvaja izbor delodajalcev, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ). ZRSZ izvaja ukrepe APZ kot javno službo (prvi odstavek 47. člena ZUTD). Iz prvega odstavka 47. člena ZUTD izhaja, da so delodajalci z možnostjo sodelovanja pri izvajanju ukrepa APZ seznanjeni z javnim povabilom za zbiranje ponudb. Javno povabilo se izvaja po predpisih, ki ureja izvrševanje proračuna, če ZUTD ne določa drugače. Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ. Postopek javnega navodila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalcev pri APZ. Strokovna komisija obravnava predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do uporabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila in čigar ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njihovega poslovanja (četrti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalcu čigar ponudba je sprejeta, izvajalec ukrepa APZ skupaj z obvestilom o sprejetju ponudbe pošlje še poziv k podpisu pogodbe (peti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalci, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepa APZ obvestil z dopisom. Zoper odločitev je možen upravni spor (šesti odstavek 47. člena ZUTD). Gre za pravico do sodnega varstva, ki jo ima delodajalec zoper obvestilo ZRSZ. Predmetno obvestilo je posamični akt (drugi odstavek prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1).3

13. V predmetni zadevi ni sporno, da je bilo objavljeno Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019 na spletnih straneh ZRSZ dne 23. 11. 2018, in da je tožeča stranka stranka predložila pravočasno ponudbo, na podlagi katere je prejela izpodbijano obvestilo tožene stranke, da se njena ponudba ne sprejme, ker ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja, da v zadnjih 24 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršila pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programov ali nenamensko porabo sredstev.

14. Med strankama pa je sporno in po mnenju tožeče stranke tudi neobrazloženo, ali navedeni izostanek pogoja resnično drži, torej ali je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in posledično pravilno uporabila materialno pravo oziroma na kak način je tožena stranka ugotovila domnevno neizpolnjevanje pogoja, in sicer da je ponudnik (tožeča stranka) kršil pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene Pogodbe o izvedbi projekta v okviru programa „Usposabljanje na delovnem mestu“ 2017/2018, pogodbe številka 11053-623/2018-9 z dne 27. 06. 2018, katerega pravni naslednik je tožeča stranka, in da od dneva kršitev ni minilo 24 mesecev, saj navedeno v izpodbijanem obvestilu po mnenju tožeče stranke ni obrazloženo, glede na dejstvo, da tožeči stranki domnevna ugotovitev kršitve ni bila vročena in je posledično kršena tudi pravica do pritožbe, kar tožeči stranki onemogoča, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.

**Glede obrazloženosti izpodbijanega akta**

15. Tožeča stranka je nesporno podala ponudbo, ki jo je pregledala strokovna komisija, katera je odločila, da se ponudba ne sprejme, ker tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev odsotnosti kršitev pogodbe za zadnjih 24 mesecev.

16. Izpodbijano obvestilo na podlagi 2. člena ZUS-1 sodi med upravne odločbe. Upravna odločba pa mora biti v skladu z 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.4 Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. V izpodbijanem obvestilu je zgolj navedeno dejstvo, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja ne kršenja pogodbenih obveznosti v zadnjih 24 mesecih, pri čemer bi naj kršitev nastala 30. 10. 2018, pri tem pa ne konkretizira podlage na kak način, kdaj in kako je bila kršitev ugotovljena in iz katerega akta, zapisnika ali odločbe navedena ugotovitev komisije izhaja. Tožena stranka je sicer obrazložitev konkretizirala v odgovoru na predmetno tožbo, vendar izpobijanega obvestila ni mogoče popraviti z obrazložitvijo na tak način, saj neobrazložen upravni akt onemogoča pravico do vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

17. Tako je po presoji sodišča pritrditi tožeči stranki, da domnevna kršitev pogodbe ni izkazana in posledično tudi ne obrazložena v izpodbijanem obvestilu, saj tudi v spisovnem gradivu upravnega organa ni nikakršnega akta ali ugotovitve (npr. pri opravljanju nadzora), na podlagi katere je komisija tožene stranke ugotovila, da ponudnik ne izpolnjuje pogoja odsotnosti kršitve pogodbe v zadnjih 24 mesecih, razen elektronskega sporočila, ki ne predstavlja upravnega akta ter listina po imenu „Lista prisotnosti udeleženca in evidenca ur mentorja za mesec oktober, leto 2018“.

18. Sodišče na tem mestu pripominja, da Pogodba o izvedbi projekta v okviru programa „Usposabljanje na delovnem mestu“ 2017/2018, številka 11053-623/2018-9 z dne 22. 6. 2018, ki je bila sklenjena med tožečo in toženo stranko vsebuje določbe, ki predstavljajo ravnanje v primeru neizpolnjevanja pogodbe, kakor tudi način nadzora izvedbe, kar izhaja iz členov pogodbe 11., 12 in 13., kjer je natančno določeno kakšna so pooblastila tožene stranke (Zavoda in pristojnih organov RS in Evropske unije), da tako glede spremljanja in nadzora izvedbe projekta ter nadzora porabljenih sredstev, kakor tudi načina poprave v primeru nenamensko porabljenih sredstev in posledice v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Zato je pritrditi tožeči stranki, da zgolj elektronskega sporočila ni mogoče šteti za akt s katerim bi bila kršitev ugotovljena, saj tudi ni konkretiziran do te mere, da bi se ga dalo preizkusiti ali tožeča stranka resnično ne izpolnjuje pogoja nekršenja pogodbe za zadnjih 24 mesecev, zaradi česar je tožeči stranki onemogočeno vložiti učinkovito pravno sredstvo in gre tako v posledici za kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

19. Sodišče tako pripominja, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev komisije v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče. Tako bi v konkretnem primeru moralo biti v obvestilu jasno navedeno kakšne so tiste pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zaradi katerih tožeča stranka naj ne bi izpolnjevala pogojev za sprejem pravočasne in popolne ponudbe, vključno z ustrezno pravno podlago na kateri odločitev temelji, katera je v obrazložitvi obvestila prav tako izostala. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o izbiri ali neizbiri prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.5

20. Sodišče v upravnem sporu sicer lahko presoja le skladnost javnega povabila z zakonom6 in je torej presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil zadržana, zaradi česar sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje.7 Kljub navedenemu pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa oziroma javnega povabila ustrezno obrazložena, v skladu s prvim odstavkom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na način, da jo je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.8

21. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

22. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, ki je pomembna za pravilno in zakonito odločitev ter dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.9 Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. Navedena dejstva so zgolj podatki, da ponudnik (tožeča stranka) ni izpolnjeval enega izmed pogojev zaradi kršitev (odsotnost kršitve pogodbe v zadnjih 24 mesecih), ki je nastala dne 30. 10. 2018, pri čemer ni obrazloženo niti za kakšno kršitev bi naj šlo. Iz obvestila namreč izhaja zgolj stališče Komisije in navedba vpogleda v evidence Zavoda, organ tožene stranke pa ni navedel kakšno vsebino je dal ugotovitvam Komisije in podatkom iz evidence, da se ponudba tožeče stranke zaradi odsotnosti izpolnjevanja enega izmed pogojev ne sprejme, s čimer ni zadoščeno zahtevi po navedbi preudarkov, ki so organ vodili pri odločanju. Pri tem ne zadošča sklicevanje tožene stranke na obrazec „Preveritev lastnosti ponudbe“, ki bi se naj hranil pri toženi stranki, saj morajo biti odločilni dejanski in pravni razlogi navedeni v obrazložitvi odločbe (214. člen ZUP).

23. Izpodbijano obvestilo je tako neobrazloženo, zaradi česar ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in je tako v posledici sodišče predmetno javno obvestilo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, ki bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča glede dolžnosti ustrezne obrazložitve obvestila, upoštevajoč tudi način odločanja skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020. V posledici je tako podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ odpraviti navedeno kršitev in obvestilo ustrezno obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP, če bo tudi v novem postopku izdal negativno odločbo.

**Glede stroškov postopka:**

24. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 15,00 EUR in 22 % DDV. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki navedene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Tako sodba UPRS I U 2784/2017 z dne 10. 6. 2020. 2 Tako sodbe VSL II Cp 752/2009 z dne 28. 5. 2009, I Cpg 190/2014 z dne 4. 12. 2014, I Cp 608/2014 z dne 28. 5. 2014. 3 Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-171/17, točka 18). 4 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004. 5 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 6 Tako sodba UPRS II U 390/2011 z dne 15. 1. 2014. 7 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 8 Tako sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017. 9 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004.