Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče (preostali) tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je sledilo "pobotni izjavi", ki jo je podala tožena stranka med pravdo, tj. v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, in pri tem presodilo, da je pobotni ugovor utemeljen. Ker izreka ni oblikovalo v skladu s 3. odst. 338. čl. ZPP/77, bi bilo moč sklepati, da je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo" presojalo kot materialnopravni ugovor pobota. Toda takšna pravna kvalifikacija bi prišla v poštev le, če bi bila pobotna izjava podana pred obravnavanim gospodarskim sporom Če pa je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo", podano v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, upoštevalo zato, ker je presodilo, da gre za procesni ugovor pobota, takšno razlogovanje ni prišlo do izraza v izreku izpodbijane sodbe. V izreku namreč ni ugotovljen obstoj glavne terjatve, pobotne terjatve in ni odrejeno pobotanje med terjatvama, kar bi šele lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločitve, ki jo predpisuje 3. odst. 338. čl. ZPP/77.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (4. tč. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu v nov postopek sodišču prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe zavrnilo preostali del tožbenega zahtevka. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da obstoji v pobot uveljavljena terjatev. Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi še preostalemu delu tožbenega zahtevka, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Iz določb ZPP/77 (prim. 3. odst. 338. in 333. čl. ZPP/77; enako sedaj veljavni ZPP: 3. odst. 324. čl. in 3. odst. 319. čl.) sledi, da je pri nas sprejeto stališče, po katerem v pravdi oddana pobotna izjava nima neposrednega učinka na materialnopravnem področju. Zato je potrebno razlikovati med predpravdnim pobotanjem in pravdnim pobotanjem. V primeru slednjega ZPP pozna določena procesna pravila (3. odst. 333. in 3. odst. 338. čl. ZPP), ki jim je treba slediti, če naj ima ugovor pobota, podan v pravdi, učinke na materialnopravnem področju (več o tem npr. dr. J. Juhart, Civilno procesno pravo, str. 294 in nasl.). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče (preostali) tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je sledilo "pobotni izjavi", ki jo je podala tožena stranka med pravdo, tj. v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, in pri tem presodilo, da je pobotni ugovor utemeljen. Ker izreka ni oblikovalo v skladu s 3. odst. 338. čl. ZPP/77, bi bilo moč sklepati, da je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo" presojalo kot materialnopravni ugovor pobota. Toda takšna pravna kvalifikacija bi prišla v poštev le, če bi bila pobotna izjava podana pred obravnavanim gospodarskim sporom (prim. 3. odst. 338. in 333. čl. ZPP/77). Te bistvene okoliščine pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ravno obratno, iz razlogov sledi, da pripisuje materialnopravne učinke "pobotni izjavi", ki jo je podala tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998. Če pa je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo", podano v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, upoštevalo zato, ker je presodilo, da gre za procesni ugovor pobota, takšno razlogovanje ni prišlo do izraza v izreku izpodbijane sodbe. V izreku namreč ni ugotovljen obstoj glavne terjatve, pobotne terjatve in ni odrejeno pobotanje med terjatvama, kar bi šele lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločitve, ki jo predpisuje 3. odst. 338. čl. ZPP/77. Zaradi opisanih pomanjkljivosti pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ne more preizkusiti. Razlogi nasprotujejo izreku oz. niso ugotovljena odločilna dejstva, kar onemogoča presojo o kvalifikaciji sporne "pobotne izjave" in pobotni terjatvi sami. Zato je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP/77. V novem postopku naj sodišče prve stopnje o "pobotni izjavi" odloči, upoštevaje zgoraj razložena izhodišča. Glede izpodbijane presoje o ničnosti spornih splošnih pogojev pa pritožbeno sodišče dodaja, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja (10. čl. ZOR). Zato so določbe ZOR praviloma dispozitivne in ne kogentne. Ob vnovični presoji o veljavnosti spornih splošnih pogojev pa bo treba upoštevati poleg ZOR še Konvencijo o pogodbi za mednarodni prevoz blaga, ki jo je bivša SFRJ ratificirala (CMR; Ur.l. FNRJ 11/58 - dodatek), in pa Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77.