Jedro

Odločilno je, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku priznana. Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvi, ki je predmet te pravde, že odločeno, s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno, kar je v skladu z načelom pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek, ki je bil zoper toženo stranko prekinjen od 28. 4. 2014, nadaljevalo z dnem 16. 1. 2015 (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 104263/2013 z dne 21. 6. 2013 je v izreku razveljavilo tudi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika, tožbo pa zavrglo.

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zgoraj navedeni sklep o izvršbi vzdrži v veljavi v delu, v katerem ga je sodišče prve stopnje razveljavilo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v stečajni spis St 1079/2014 ugotovilo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila v tem postopku vtoževano terjatev, ter da ji je bila s sklepom o preizkusu terjatev v celoti priznana. Pravdni postopek, ki je bil zoper toženo stranko prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad njo, je nadaljevalo z dnem 16. 1. 2015, ker je bil tega dne objavljen sklep o preizkusu terjatev, kar je v skladu z drugim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ocenilo je, da je pravna korist tožeče stranke za vodenje tega postopka prenehala in zato odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

6. Pritožnik ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila terjatev, ki je predmet te pravde in da ji je bila ta (kot navadna terjatev) priznana. Trdi pa, da pravna korist tožeče stranke za vodenje tega postopka kljub temu ni prenehala, ker je prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko tudi ločitveno pravico za poplačilo te terjatve (na podlagi sklepa o predhodni odredbi, kateremu podlaga je bil zgoraj navedeni sklep o izvršbi), ki ji je bila prerekana, tožeča stranka pa je v zakonskem roku vložila tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice. V koliko bi bila odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi potrjena, po mnenju pritožnika ne bodo več podani pogoji za veljavnost predhodne odredbe (izdane na podlagi tega sklepa o izvršbi) in bo zato morala biti avtomatično razveljavljena. Pritožnik nadalje trdi, da je upraviteljica tudi sicer neutemeljeno prerekala prijavljeno ločitveno pravico tožeče stranke s sklicevanjem na določbo 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj ta določba ob izdaji predhodne odredbe še ni veljala.

7. Stališče pritožnika glede pravnega interesa tožeče stranke za vodenje tega postopka je zmotno. Večinska sodna praksa (III Ips 71/2014, VSK Cpg 35/2014, VSK Cpg 98/2014, VSL I Cpg 938/2013, VSL I Cpg 1387/2012, VSK Cpg 71/2013, VSK II Ip 388/2013 … ) namreč stoji na stališču, da pomeni predhodna odredba le pogojno pridobitev ločitvene pravice. S predhodno odredbo pridobi upnik zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dnem od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti (265. člen ZIZ), saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Hkrati se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati.

8. Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 71/2014, ki jo je sprejelo po dopuščeni reviziji glede vprašanja: „Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?“

9. S sprejetjem novele ZFPPIPP-F je usoda postopka zavarovanja s predhodno odredbo povsem jasna, saj se v skladu z določbo (nove) 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi, vsa dejanja opravljena v postopku, pa razveljavijo. Da je bil namen zakonodajalca enak že pred sprejetjem novele ZFPPIPP-F, izhaja iz obrazložitve predloga novele (Poročevalec državnega zbora EVA 2013-2030-0100).

10. Sicer pa v zadevi navedeno niti ni odločilno. Odločilno je, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku priznana. Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvi, ki je predmet te pravde že odločeno, s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno, kar je v skladu z načelom pravnega interesa, ki je izraženo v 8. točki 301. člena ZFPPIPP.

11. Odločitev sodišča prve stopnje o razveljavi sklepa o izvršbi in zavrženju tožbe je torej pravilna.

12. Kako bo takšna odločitev vplivala na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja ločitvene pravice, pa presega okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa v tem postopku. Zato tožeča stranka ne more utemeljevati pravnega interesa za meritorno odločitev v tej zadevi s trditvijo, da o obstoju ločitvene pravice za zavarovanje terjatve, ki je predmet te pravde, teče druga pravda.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

14. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške.