Jedro

Nagrada za pregled in študij zadeve je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah, oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov, študij zadeve ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezane na to zadevo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom tožniku priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 2337/2019 z dne 13. 11. 2019 v višini 647,07 EUR oziroma skupaj z 22 % DDV-jem v višini 789,43 EUR. V presežku je bil zahtevek tožnika zavrnjen (I. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičenki z odločbo toženke Bpp 2337/2019 z dne 17. 9. 2019 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1333/2018 in v postopku mediacije. Za izvajanje dodeljene BPP je bil kasneje z odločbo toženke BPP 2337/2019 z dne 13. 11. 2019 določen tožnik. Tožnik je priglasil stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenko, pri čemer je toženka njegovemu predlogu delno ugodila.

3. Toženka je odvetniške stroške odmerila skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje izpodbijanega sklepa znaša 0,60 EUR. Tožena stranka je pri odmeri nagrade upoštevala vrednost spornega predmeta v višini 19.500,00 EUR oziroma 500 točk po tar. št. 18/1 OT. Tožniku je po tar. št. 39/1 OT za uvodni posvet z upravičenko v trajanju do ene ure priznala nagrado v višini 50 točk, po tar. št. 19/1 OT za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge 250 točk, po tar. št. 19/2 OT za pripravo in vložitev druge pripravljalne vloge 187,5 točk in po tar. št. 19/3 OT za pripravo in vložitev nadaljnje pripravljalne vloge 125 točk. Nadalje je toženka tožniku priznala nagrado po tar. št. 20/1 OT za zastopanje upravičenke na naroku v višini 250 točk, po tar. št. 20/2 OT za zastopanje upravičenke na nadaljnjem naroku v višini 125 točk ter po tar. št. 37/4 OT nagrado za pripravo in vložitev pooblastila v višini 10 točk. Toženka je ugotovila, da pooblastilo ne vsebuje obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku pravdnega postopka, zato po njeni oceni odmera nagrade po tar. št. 19/4 OT oziroma po 39/3 OT ne pride v poštev. Toženka je tožniku priznala še nagrado po tar. št. 46/1 OT za pripravo in vložitev elektronskih obvestil upravičenki v skupnem trajanju do ene ure v višini 50 točk, kar je po njeni oceni primerno glede na zahtevnost postopka. Toženka pojasni, da tožniku ni priznala priglašene nagrade za pregled in študij zadeve, saj ne gre za samostojno opravilo v smislu tar. št. 39/2 OT in je storitev pregleda listin že zajeta v drugih tarifnih številkah OT, v konkretnem primeru v nagradi za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge. Tožniku je toženka po tretjem odstavku 11. člena OT priznala še pavšalne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 30,95 točk, in sicer od polne nagrade v višini 2.095 točk, brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv. Skupna višina priznane nagrade znaša 1.078,45 točk oziroma 647,07 EUR. Skupaj z 22 % DDV je bilo tožniku priznanih 789,43 EUR.

4. Tožnik zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu tožena stranka neupravičeno ni priznala večjega števila vlog, ki so bile izčrpne in bi lahko po obsegu predstavljale tožbo ali pravno sredstvo. Prav tako mu ni priznala obširne korespondence z upravičenko, ki mu je dnevno pošiljala večje število elektronskih sporočil. Navaja, da mu toženka ni priznala nagrade za pregled in študij zadeve v višini 100 točk, za tri sestanke v pisarni v višini 150 točk, za 20 elektronskih sporočil in dva telefonska pogovora v višini 500 točk, za narok dne 4. 3. 2020 v višini 250 točk, za narok dne 27. 3. 2020 v višini 250 točk, za končno poročilo stranki v višini 50 točk, za predlog za takso oprostitev v višini 100 točk ter za ugovor zoper plačilni nalog v višini 100 točk. Skupaj z materialnimi stroški in 22 % DDV bi mu morala toženka priznati 1.237,2 EUR. Tožnik se nadalje sklicuje na konference v zvezi z delovnim sporom, na 5 telefonskih pogovorov, 1 sestanek v pisarni ter na končno poročilo s stranko. Navaja, da mu tožena stranka ni priznala cca. 50 % vseh priglašenih stroškov, tako mu ni priznala več vlog in drugih storitev. Ob tem navaja, da so bile vse vloge argumentirane in potrebne. Meni, da če je vloženih več pravnih sredstev, mu je treba priznati tudi nagrado za vsako pravno sredstvo. Tožnik meni, da je diskriminiran v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, katerim je v celoti priznana nagrada. Predlog za taksno oprostitev je bil potreben in bi moral biti samostojno ovrednoten z nagrado v višini 100 točk. Sodišče bi mu moralo priznati tudi nagrado za posvet s stranko in pregled zadeve v skupni višini 100 točk. Nadalje navaja, da je bil diskriminiran v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti priznana nagrada za BBP. Ob tem se sklicuje na kršitev 14. člena Ustave RS. Navaja tudi, da je izpodbijani sklep neobrazložen. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ter tožniku prizna vse priglašene stroške oziroma podrejeno, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu. V vsakem primeru zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka je predložila upravne spise in v spremnem dopisu sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

6. Stranka z interesom, upravičenka do BPP, na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni priznala priglašene nagrade za pregled in študij zadeve. Tožnik toženki tudi očita, da mu ni priznala nagrade za tri sestanke v pisarni, za 20 elektronski sporočil in dva telefonska pogovora z upravičenko, za dva naroka, za končno poročilo stranki ter za predlog za taksno oprostitev in ugovor zoper plačilni nalog.

9. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

10. Tožnik v tožbi ugovarja zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa. Toženka tožniku ni priznala priglašene nagrade za pregled in študij zadeve, ker ne gre za samostojno opravilo oziroma je nagrada na navedeno opravilo že zajeta v nagradi za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni upravičen do izplačila nagrade za navedeno opravilo. Nagrada za pregled in študij zadeve je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah, oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov, študij zadeve ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezane na to zadevo.1 Glede na navedeno toženka tožniku upravičeno ni priznala nagrade za pregled in študij zadeve.

11. Tožnik v tožbi uveljavlja dodatne postavke, ki jih v zahtevi za povračilo stroškov ni navedel, in sicer za tri sestanke v pisarni 150 točk, za 20 elektronskih sporočil, ki jih je poslal upravičenki, in dva telefonska pogovora z upravičenko 500 točk (v stroškovniku je navedel štiri elektronska sporočila, toženka pa mu je za ta dejanja tudi priznala 50 točk), za končno poročilo stranki 50 točk ter za predlog za taksno oprostitev 100 točk in ugovor zoper plačilni nalog 100 točk. 12. Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je dolžan izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Dodatne nagrade oziroma povračila stroškov ni mogoče uveljavljati (šele) v upravnem sporu. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Enako velja za zahtevke, ki niso bili predmet presoje v upravnem postopku, saj o njih ni bilo dokončno odločeno. Zato je tožba tudi v tem delu neutemeljena.

13. Sodišča zavrača očitek tožnika, da bi mu morala toženka priznati nagrado za dva naroka, saj iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je toženka tožniku po tar. št. 20/1 OT priznala nagrado za zastopanje upravičenke na naroku dne 15. 1. 2020 v višini 250 točk in po tar. št. 20/2 OT nagrado za zastopanje upravičenke na nadaljnjem naroku dne 4. 3. 2020 v višini 125 točk. 14. Tožnik spregleda tudi, da v zadevi, v kateri je zastopal upravičenko, ni šlo za delovni spor, kot napačno trdi v tožbi. Že iz tega razloga ne more biti res, da je bil diskriminiran, ker je zastopal upravičenca, delavca kot šibkejšo stranko v delovnem sporu in da mu je bila zato kršena pravica do enakosti po 14. členu Ustave. Ne drži niti, da sklep ni obrazložen, saj je organ za BPP pojasnil po kateri postavki OT je tožnik po njegovi presoji upravičen do dela priglašene nagrade, ki se tiče komunikacije med tožnikom in stranko, kar pomeni, da šteje, da za priznanje višje nagrade za te vrste storitve po OT ni podlage.

15. Sodišče zavrača tudi tožbene očitke o diskriminaciji tožnika v primerjavi z ostalimi odvetniki, ki jim je v celoti priznana nagrada za BPP. Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo po OT, po presoji sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, saj je treba razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.2 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

16. Po presoji sodišča je odločitev toženke tudi v zavrnilnem delu pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji senata na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 , saj sta se tako tožnik kot toženka glavni obravnavi pisno odpovedala.

18. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS I U 779/2019-10 z dne 11. 3. 2021. 2 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 27/2018 z dne 5. 2. 2020.