Jedro

Zmotno je stališče tožene stranke, ki se nakazuje v izpodbijanem sklepu, da je pritožba nedopustna iz razloga, ker je tožeča stranka s podpisom pogodbe soglašala z dodeljenim sredstvi in zato naj ne bi imela pravice do pritožbe v upravnem postopku. Stranka ima po pravilih splošnega upravnega postopka vedno pravico vložiti pritožbo zoper prvostopno odločbo v delu, v katerim s svojim zahtevkom ni uspela, če gre za dvostopenjsko odločanje (229. člen ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije št. ... z dne 19. 8. 2005 odpravi ter zadeva vrne toženi strani v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v višini 338,84 EUR v roku 15 dni.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper sklep št. ... z dne 15. 7. 2005, s katerim je tožena stranka vlogi tožeče stranke ugodila in ji za revijo "....." namenila 918.042,00 tolarjev državne pomoči. Ekspertna skupina, ki je vloge točkovala v skladu z razpisnimi kriteriji in merili, je prijavitelju - tožniku dodelila 63 od možnih 100 točk, dodatno merilo pa je bilo letno število strani, ki je prineslo faktor 0.5. Na podlagi prejetega števila točk, faktorja in razpoložljivih sredstev je strokovna komisija v skladu z razpisnimi pogoji, nepristransko in enakopravno izračunala in potrdila delež razpisanih sredstev za vse prijavitelje, ki so dosegli zadostno število točk. Tožeča stranka je (pred vložitvijo pritožbe) dne 1. 8. 2005 podpisala pogodbo št. ... , v kateri 3. člen določa, da ministrstvo v letu 2005 sofinancira publikacijo "....." največ do višine, določene s sklepom št. ... z dne 12. 7. 2005. Po mnenju tožene stranke je s tem tožeča stranka vstopila v pogodbeno razmerje z ministrstvom ter soglašala z dodeljenim zneskom državne pomoči. Morebitna nesoglasja iz pogodbenega razmerja se rešujejo v skladu z določili navedene pogodbe, zato je pritožbo zoper prvostopni sklep zavrgla v skladu z 2. odstavkom 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 74/04, v nadaljevanju ZUP).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se je prijavila na Javni razpis za sofinanciranje mladinske in strokovne periodike v Republiki Sloveniji v letu 2005, ki ga je kot naročnik objavila tožena stranka. V zvezi z razpisom je tožena stranka dne 15. 7. 2005 izdala sklep, s katerim je delno ugodila njeni vlogi in ji odobrila sofinanciranje publikacije "....." v višini 918.042 tolarjev. Tožeča stranka se je na predmetni sklep pritožila v zavrnilnem delu, ker je menila, da je dodeljena višina sredstev premajhna. Pritožbe ni vložila zoper dodeljeni del sredstev, pač pa na tisti del, ki bi ji po njenem mnenju glede na vsebino in dokumentacijo njene vloge, izpolnjevanje pogojev in kriterijev za sofinanciranje in ostale prijavljene kandidate za sofinanciranje, moral še dodatno pripasti. Prvostopni sklep nima vsebinske obrazložitve, niti utemeljitve, ki je za obrazložitev v sklepih te vrste obligatorno določena v 1. odstavku 188. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 108/04, v nadaljevanju: Pravilnik). Iz pomanjkljivega, nepravilnega in nezakonitega sklepa izhaja, da je bilo tudi dejansko stanje, pomembno za dodelitev sredstev, očitno nepravilno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno. V izpodbijanem sklepu je tožena stranka sicer podala daljšo obrazložitev kot v svojem predhodnem sklepu, vendar pa še vedno ni zadostila določilom Pravilnika in v njem ni navedla razlogov za svojo odločitev. Tožena stranka kot razlog za zavrženje pritožbe navaja dejstvo, da je tožeča stranka s toženo stranko pred vložitvijo pritožbe podpisala pogodbo o sofinanciranju do višine dodeljenih sredstev, pri čemer pojasnjuje, da je s tem tožeča stranka vstopila v pogodbeno razmerje s toženo stranko in s tem soglašala z dodeljenim zneskom državne pomoči, morebitna nesoglasja iz pogodbenega razmerja pa naj bi se reševala v skladu s pogodbenimi določili. V konkretnem primeru ne gre za pogodbena nesoglasja, saj se tožeča stranka pritožuje zaradi premajhne višine dodeljenih sredstev. Po mnenju tožeče stranke bi lahko tožena stranka na podlagi 240. člen ZUP pritožbo zavrgla le v primeru, da le-ta ne bi bila dovoljena, pravočasna ali je ne bi vložila upravičena oseba. Nobeni od komponent, ki bi dovoljevale zavrženje, pa v konkretnem primeru po mnenju tožeče stranke ni bilo zadoščeno. V primeru, da bi obveljalo stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da tožeča stranka ne bi smela podpisati pogodbe, čeprav se je strinjala z dodelitvijo sredstev, za katera je sklenila pogodbo, še več, mnenja je bila, da ji pripada več sredstev, prvostopni sklep pa je neobrazložen. Sklepno tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke v tožbi ter v celoti vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa. Dodatno še pojasnjuje, da ne glede na to, da je tožeča stranka najprej v celoti soglašala s sklepom in z višino dodeljenih sredstev, kar je potrdila s podpisom pogodbe, je dva dni podpisu pogodbe vložila pritožbo zoper sklep, s katerim so ji bila dodeljena sredstva in ki je v skladu s predpisi o dodeljevanju javnih sredstev tudi pravna podlaga za sklenitev zgoraj navedene pogodbe. Tožena stranka meni, da mora prejemnik sredstev v skladu s Pravilnikom v roku 8 dni bodisi podpisati pogodbo o sofinanciranju, bodisi se pritožiti na sklep o dodelitvi ali zavrnitvi sredstev. Ker je tožeča stranka v celoti soglašala s sklepom in višino dodeljenih sredstev in podpisala pogodbo, je tožena stranka njeno pritožbo, vloženo po podpisu pogodbe, zavrgla.

V pripravljalni vlogi z dne 6. 4. 2006 tožeča stranka prereka navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo, pri čemer znova poudarja, da se je z ugodilnim delom sklepa strinjala in je zato posledično podpisala pogodbo, pritožila se je na premalo dodeljena sredstva. Po njenem mnenju tožena stranka povsem napačno navaja, da je imela tožeča stranka možnost zahtevati dodatno obrazložitev in ponovno presojo višine dodeljenih sredstev, ki bi ji glede na dokumentacijo njene vloge po njenem mnenju še morala pripasti, vendar te možnosti ni uporabila. V pritožbi je tožeča stranka kot glavni pritožbeni razlog navajala pomanjkljivo obrazložitev, tožena stranka pa ji sedaj očita, da ni uporabila pravnega sredstva. Tožeča stranka se tudi sprašuje, kje v Pravilniku je določeno, da mora prejemnik sredstev v roku 8 dni bodisi podpisati pogodbo o sofinanciranju, bodisi se pritožiti na sklep o dodelitvi ali zavrnitvi sredstev, in vztraja pri vloženi tožbi.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

K 1. točki izreka: Sodišče je v obravnavni zadevi odločalo na podlagi prehodne določbe 104. in 2. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US, v nadaljevanju ZUS-1), po kateri se za postopke, ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06, dalje: ZUS), kolikor ni v členih 105 do 107 tega zakona drugače določeno.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje mladinske in strokovne periodike vložila zahtevek za sofinanciranje mladinske revije "....." v višini tedanjih šestih milijonov tolarjev. S prvostopnim sklepom ji je bilo odobreno le 918.042,00 tolarjev, zato je tožeča stranka, potem ko je s toženo stranko dne 1. 8. 2005 podpisala pogodbo za odobreni del sofinanciranja, vložila še pritožbo zoper zavrnilni del sklepa. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožeče stranke kot nedopustno na podlagi 240. člena ZUP, vendar po presoji sodišča za takšno odločitev v zakonu ni imela podlage. Določilo 246. člena ZUP ureja odločanje organa druge stopnje o pritožbi, pri čemer pritožbo zavrže le v primeru, če pritožbe ni zavrgel že organ prve stopnje, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna, ali če jo je vložila neupravičena oseba (1. odstavek 246. člena ZUP, ki se vsebinsko pokriva z 2. odstavkom 240. člena ZUP). Tako organ prve kot druge stopnje mora torej najprej preizkusiti, ali so podani formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, ki so dovoljenost in pravočasnost pritožbe ter legitimacija pritožnika do pritožbe. Zmotno je stališče tožene stranke, ki se nakazuje v izpodbijanem sklepu, da je pritožba nedopustna iz razloga, ker je tožeča stranka s podpisom pogodbe soglašala z dodeljenim sredstvi in zato naj ne bi imela pravice do pritožbe v upravnem postopku. Določbe 2. odstavka 240. oziroma 2. odstavka 246. člena ZUP, ki jo kot postopkovni predpis uporablja tudi v postopku dodelitve sredstev državne pomoči, ni mogoče razumeti tako, kot jo razlaga tožena stranka; pritožba v upravnem postopku je namreč nedovoljena, le če je prepovedana po zakonu (tako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. U 1260/93 z dne 31. 8. 1995). Stranka ima po pravilih splošnega upravnega postopka vedno pravico vložiti pritožbo zoper prvostopno odločbo v delu, v katerim s svojim zahtevkom ni uspela, če gre za dvostopenjsko odločanje (229. člen ZUP). Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da je tožena stranka kršila pravila postopka, saj ni bilo podlage za zavrženje njene pritožbe. Glede na vse navedeno bo morala tožena stranka v ponovnem postopku vsebinsko odločiti o pritožbi in odgovoriti na vse relevantne ugovore iz pritožbe zoper prvostopni sklep, ki jo je tožeča stranka vložila zoper del, v katerem z zahtevkom za sofinanciranje revije na javnem razpisu ni uspela. S odišče je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo zaradi kršitve določb postopka na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek v smislu 4. in 5. odstavka istega člena, v katerem bo morala tožena stranka upoštevati pravno mnenje sodišča in stališča, ki se tičejo postopka ter odločbo izdati v 30. dneh od pravnomočnosti te sodbe.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči na seji, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 1. odstavka 64. člena ZUS-1, pa v postopku ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K 2. točki izreka: Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006 razveljavilo del besedila 3. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), tako da se tudi v sporih, v katerih sodišče odloča o zakonitosti posamičnega akta in ki so ob uveljavitvi ZUS-1 v teku, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 69/05 - odločba US, v nadaljevanju ZPP). V skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v sporu ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, pri čemer sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov upošteva le potrebne stroške (1. odstavek 155. člena ZPP). Sodišče je glede na to, da je tožeča stranka v sporu v celoti uspela, v skladu z določili Odvetniške tarife tarifne številke 30. poglavja XIII - Upravni spori (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek in 127/07, v nadaljevanju OT) za tožbo, ki se nanaša na spor o zakonitosti posamičnega akta, priznalo 500 točk iz točke 1. b) OT za neocenljive zadeve z 20 % DDV ter 63,44 EUR (15.200,00 SIT) sodnih taks, kar skupaj ob vrednosti točke 0,459 EUR (110 SIT iz 1. odstavka 15. člena OT) znaša 338,84 EUR brez zakonitih zamudnih obresti, ki jih tožeča stranka ni zahtevala.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 107. člena istega zakona.