Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je v dani situaciji imelo podlago za izdajo nadomestnega sklepa, saj odločitev o zavrnitvi priglašenih potnih stroškov druge toženke nima razlogov, prav tako pa ni pojasnilo, v čem naj bi bili priglašeni materialni stroški druge toženke očitno pretirani. Ker takšne stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek izpodbijanega nadomestnega sklepa spremeni tako, da se glasi: "Tožnica je dolžna drugi toženki povrniti 31,49 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."
II. V preostalem, nespremenjenem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
III. Tožnica je dolžna drugi toženki v roku 15 dni povrniti 3,15 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je v sodbi in sklepu z dne 17. 5. 2023 glede stroškov odločilo, da je tožnica dolžna prvi toženki povrniti 1.199,97 EUR pravdnih stroškov. Z izpodbijanim nadomestnim sklepom z dne 17. 5. 2023 pa je dopolnilo svoje razloge, s katerimi je utemeljilo zavrnitev stroškovnega zahtevka druge toženke.
2. Zoper nadomestni sklep je druga toženka vložila pravočasno pritožbo. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da samo odloči o stroških postopka druge toženke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem nadomestnem sklepu zavrnitev stroškovne zahteve druge toženke dodatno obrazložilo. Glede stroškov, ki jih je druga toženka priglasila na naroku za glavno obravnavo dne 17. 5. 2023, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da materialni stroški v skupnem znesku 30,00 EUR, ki naj bi drugi toženki nastali z vložitvijo posameznih vlog v tej pravdi, niso bile potrebne za pravdo. Po mnenju prvostopenjskega sodišča je tožnica vse relevantne navedbe, na katere je druga toženka odgovarjala v svojih vlogah od druge pripravljalne vloge dalje, podala že v tožbi in prvi pripravljalni vlogi, zato bi lahko druga toženka na vse navedbe tožnice odgovorila že v pripravljalni vlogi z dne 20. 10. 2021. Do povračila stroškov kilometrine pa naj druga toženka skladno z določili Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne bi bila upravičena, saj po splošno znanih podatkih najcenejše prevozno sredstvo predstavlja vlak.
5. Druga toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje v obravnavnem primeru ni imelo pravne podlage za izdajo nadomestnega sklepa. Nadomestno sodbo oziroma sklep1 ureja ZPP v 343.a členu, ki v prvem odstavku tega člena določa, da lahko sodišče prve stopnje, če ugotovi, da je pritožba zoper sodbo pravočasna, popolna in dovoljena ter če oceni, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ocenilo, da je v sodbi in sklepu z dne 17. 5. 2023 v zvezi s stroškovno odločitvijo zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. V sodbi in sklepu z dne 17. 5. 2023 je prvostopenjsko sodišče priglašene stroške druge toženke zavrnilo s pojasnilom, da druga toženka priglašenih stroškov v očitno pretirani višini (30,00 EUR za poštnino in fotokopiranje posameznih vlog) ni izkazala, zato jih sodišče ni priznalo. Zoper takšno stroškovno odločitev je nato druga toženka vložila pritožbo in v njej prvostopenjskemu sodišču očitala tudi, da obrazložitve, da svoje odločitve, da druga toženka ni upravičena do povračila stroškov, ni obrazložilo in je v tem delu ni mogoče preizkusiti.
6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v dani situaciji imelo podlago za izdajo nadomestnega sklepa, saj odločitev o zavrnitvi priglašenih potnih stroškov druge toženke nima razlogov, prav tako pa ni pojasnilo, v čem naj bi bili priglašeni materialni stroški druge toženke očitno pretirani. Ker takšne stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na obrazloženo smiselno uveljavljena relativna bistvena kršitev določb iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 343.a člena ZPP ni podana.
7. Tudi po presoji pritožbenega sodišča druga toženka ni upravičena do povrnitve materialnih stroškov za pripravljalne vloge v skupni višini 30,00 EUR, saj njihove višine ni z ničemer izkazala. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva (drugi odstavek 163. člena ZPP). Materialni stroški, ki jih je priglasila druga toženka naj bi zajemali stroške fotokopiranja in poštnine v zvezi z vlogami. Takšna stroškovna zahteva ni dovolj specificirana, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj gre zgolj za splošne navedbe, ki niso z ničemer izkazane. Stranka je namreč dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.2
8. Pritožnica pa utemeljeno izpodbija stroškovno odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno zahtevo za povrnitev potnih stroškov. V skladu z določilom 6. in 7. člena v zvezi z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom, višina stroškov za prevoz pa se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način. Glede na določilo prvega in drugega odstavka 9. člena Pravilnika se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom. V skladu s tretjim odstavkom 9. člena Pravilnika se stroški za povrnjene kilometre priznajo, če je od prebivališča osebe do kraja, kjer naj se opravi zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, oziroma do železniške ali avtobusne postaje, pristanišča ali letališča, v eno smer več kot dva kilometra.
9. Ker od prebivališča pooblaščenca druge toženke do železniške postaje X. kot tudi od železniške postaje Y. do Okrožnega sodišča v Kranju znaša več kot dva kilometra, je druga toženka upravičena do povrnitve kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika), torej po določilih Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Ceno prevoženega kilometra z lastnim prevoznim sredstvom je sodišče določilo v skladu z drugim odstavkom 173. člena ZUJF, tako da je drugi toženki za prevožen kilometer priznalo 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov pri čemer je bila cena neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan prvega naroka za glavno obravnavo (19. 10. 2022) 1,414 EUR za liter, na dan drugega naroka (17. 5. 2023) pa 1,390 EUR za liter3. Razdalja na navedeni relaciji znaša v eno smer 31,2 km. Glede na navedeno je druga toženka upravičena do povračila stroškov za prevožene kilometre v skupni višini 31,49 EUR (31,2 km x 1,390 EUR/l x 2 x0,18 + 31,2 km x 1,414 EUR/l x 2 x 0,18), višja stroškovna zahteva pa je v tem delu neutemeljena.
10. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo druge toženke delno zavrnilo, delno pa je pritožbi ugodilo in s sklepom izpodbijani nadomestni sklep delno potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), delno pa spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). V primeru zamude pa bo tožnica dolžna drugo toženki plačati še zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Druga toženka je s pritožbo deloma uspela (37,03%), zato je v tem obsegu upravičena od tožnice zahtevati povrnitev pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je drugi toženki v skladu s priglašenim stroškovnikom priznalo strošek sodne takse za pritožbo v višini 21,60 EUR. Upoštevaje njen pritožbeni uspeh znašajo pritožbeni stroški druge toženke 7,99 EUR. Pritožbeno sodišče drugi toženki ni priznalo materialnih stroškov (poštnina, fotokopiranje) v višini 30,00 EUR. Kot že navedeno, stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, če njihove višine ne natančno specificira, prav tako pa mora nastanek stroškov dejansko izkazati.
12. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov pritožbenega postopka tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika ter 313. člen ZPP).
1 V skladu z določilom 366. člena ZPP se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. 2 Tako tudi sklep VSL II Ip 1053/2014 z dne 17. 3. 2014. 3 Podatek pridobljen s spletne strani: https://www.gov.si/teme/cene-naftnih-derivatov/