Jedro

Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani v enaki meri.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolžencu podaljšalo pripor iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) še po vloženi obtožnici.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik, ki navaja, da vlaga pritožbo iz razloga, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za odreditev oziroma podaljšanje pripora in ker ne obstaja priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pripor zoper obdolženca nemudoma odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil obdolžencu pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odrejen s sklepom preiskovalne sodnice z dne 6.9.2019 v zvezi s sklepom zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje z dne 10.9.2019. Obtožnica je bila vložena 7.9.2019, ko je bilo hkrati predlagano, da se obdolžencu pripor podaljša še po njeni vložitvi, kar je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani v enaki meri. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna nevarnost, da bi na prostosti pobegnil oziroma se izognil kazenskemu postopku (begosumna nevarnost) ter da je pripor neizogibno potreben ter sorazmeren ukrep.

6. Pritožnik ima prav, da je utemeljen sum eden izmed ustavno določenih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko odredi oziroma podaljšanja pripor, vendar nima prav, da v obravnavani zadevi ta ni podan. Sodišče prve stopnje je tako v sklepu o odreditvi pripora kot tudi v sklepu s katerim je pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnilo ter v obravnavanem izpodbijanem sklepu v 5. do 7. točki navedlo prepričljive razloge, da je ta osnovni pogoj za podaljšanje pripora podan. Sodišče prve stopnje je odgovorilo tudi na navedbe, ki jih je podal obdolženec v svojem zagovoru, nasprotna ocena njegovega zagovora, ki jo ponuja pritožnik pa predstavlja dokazno oceno, ki jo opravi sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi.

7. Ravno tako pritožnik nima prav, da ni podan priporni razlog begosumnosti. Tudi okoliščine v tej zvezi se niso spremenile, kar je sodišče prve stopnje obrazložilo v 8. točki izpodbijanega sklepa. V izpodbijanem sklepu je tudi prepričljivo obrazložilo, da je pripor v obravnavanem primeru neogibno potreben za potek postopka ter sorazmeren ukrep, nasprotne pritožbene trditve in predlog, da je za odvrnitev begosumne nevarnosti zadosten ukrep javljanja na policiji, so neutemeljeni. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kot zmotno trdi pritožnik, da naj bi obdolženec dovoljenje za bivanje v Republiki I. izkoristil za izvrševanje kaznivega dejanja, okoliščina, da naj bi obdolženec tako dovoljenje v I. imel nima podlage niti v obdolženčevem zagovoru in njegovih osebnih podatkih, ki jih je posredoval ob zaslišanju 6.9.2019. 8. Ocena pritožbenega sodišča torej je, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).