Jedro

Razmerje med nasprotno udeleženko in njenim pooblaščencem je mandatno razmerje, pooblaščenec pa ni dolžan hraniti denarja svoje pooblastiteljice.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo predlagatelju položiti na depozit pri računovodstvu Okrožnega sodišča v Ljubljani znesek 624.484,00 SIT v korist nasprotne udeleženke ter odločilo, da bodo denarna sredstva, če jih nasprotna udeležnka v 5 letih ne bo prevzela pripadla proračunu, iz katerega se sodišče financira. Hkrati je predlagatelja zavezalo plačati sodne takse za predlog ter sklep in za prvo leto depozita.

V. C. se zoper sklep pravočasno pritožuje. V laični pritožbi navaja, da je denar deponiran na sodišču proti njeni volji; ona ni njegov lastnik in naj se zato vrne pravemu lastniku.

Pritožba ni utemeljena.

V. C. je je v zapuščinskem postopku po njuni pokojni materi M. V. v Kamniku D 194/94 s sestro B. T. sklenila dedni dogovor, po katerem ji je bila T. - jeva dolžna v 30 dneh izplačati 7.000 DEM v tolarski protivrednosti. Svojo obveznost je s tem, ko je navedeno vsoto izplačala pooblaščencu V. C., veljavno izpolnila: pravni posli pooblaščenca imajo neposreden pravni učinek nasproti zastopanemu (2. odst. 85. čl. ZOR).

Razmerje med nasprotno udeleženko in njenim pooblaščencem je urejeno v 749. čl. in sledečih ZOR (izpodbijani sklep se napačno sklicuje na 622. čl., ki je del ureditve pogodbe o delu), saj je po svoji pravni naravi mandatno razmerje. Vendar je odločitev sodišča prve stopnje ne glede na navedeno materialnopravno pravilna: po določbi 754. čl. ZOR je namreč prevzemnik naročila (v konkretnem primeru predlagatelj) dolžan dati naročitelju (v konkretnem primeru nasprotni udeleženki) račun in mu brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne, iz spisa pa je razvidno, da pooblastiteljica denarnega zneska, ki ga je zanjo prejel pooblaščenec, ni hotela sprejeti, zato je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, prišla v zamudo (1. odst. 325. čl. ZOR), zaradi katere je bil predlagatelj upravičen položiti denarna sredstva pri sodišču (1. odst. 327. čl. ZOR). Glede na določbo 754. čl. ZOR je za odločitev nepomembno, ali je B. T. V. C.-ju ta sredstva dolgovala ali ne. Bistveno za to zadevo je, da pooblaščenec ni dolžan hraniti denarja svoje pooblastiteljice, ampak nasprotno, da ji ga je dolžan brez odlašanja izročiti, kar na drugi strani pomeni njeno obvezo, da ga sprejeme. Če meni, da do njega ni upravičena, je to stvar razmerja med njo in njeno sestro, ne pa med njo in pooblaščencem. Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo kot tako zavrniti (2. točka 380. čl. ZPP).