Jedro

Intervenient je vedel, da se izdana sodba nanj neposredno nanaša in da je zoper njo vložil pritožbo, ki preprečuje pravnomočnost. Vložitev pritožbe zoper sodbo je bila ustavno zagotovljena pravica intervenienta in edini je imel dispozicijo s pritožbo. Ne zanika, da jo je umaknil in sodišče prve stopnje je to pravilno ugotovilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Intervenient sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo pravdni postopek, prekinjen 21. 9. 2016 zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije (I. točka izreka). Zavrglo je predlog tožeče stranke z dne 15. 3. 2017 za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (II. točka izreka). Zavrglo je predlog intervenienta za povrnitev stroškov postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je umaknjena pritožba intervenienta zoper sodbo z dne 14. 1. 2016, vložena 9. 2. 2016 (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je 14. 1. 2016 izdalo sodbo, s katero je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini [...], vpisane v korist tožene stranke, in odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Z vlogo 9. 2. 2016 je B. K. prijavil stransko intervencijo, hkrati je vložil pritožbo zoper sodbo. Tožena stranka je bila 21. 9. 2016 izbrisana iz sodnega registra po izvedenem postopku izbrisa brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Celju Srg 2016/34586 z dne 26. 8. 2016. Ker je tožena stranka, pravna oseba, prenehala obstajati, je sodišče s sklepom ugotovilo prekinitev postopka z 21. 9. 2016. Tožena stranka je z izbrisom iz sodnega registra prenehala obstajati in nima pravnih naslednikov. S tem je izgubila sposobnost biti pravdna stranka, v obravnavanem primeru pa se pomanjkanje sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti. Intervenient na strani tožene stranke je v vlogi z dne 10. 4. 2017 sporočil, da umika pritožbo zoper sodbo z dne 14. 1. 2016, ki jo je vložil 9. 2. 2016. Umaknil jo je preden je o njej odločilo sodišče druge stopnje. Na podlagi izjave o umiku tožbe ni mogoče razveljaviti že izdane sodbe, zato umik tožbe po izdaji sodbe po zakonu ni dopusten.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo intervenient po pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je procesno vprašljiva odločitev sodišča, da se nadaljuje prekinjeni postopek. Za to odločitev sodišče nima podlage v nobeni določbi ZPP. Družbe B. d.o.o. kot pravnega subjekta ni več. Sodišče nima osebe, ki bi jo lahko pozvalo, da prevzame postopek, zato je kršilo 80. člen ZPP. Glede na to, da družba nima pravnega naslednika, še vedno obstajajo razlogi za prekinitev postopka po 3. točki 205. člena ZPP in je sodišče s sklepom o nadaljevanju postopka bistveno kršilo prvi odstavek 208. člena ZPP ter materialne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, konkretno 441. člen. Nobena odločitev, sprejeta po 21. 9. 2016, nima pravnega učinka, ker ni mogla biti vročena nasprotni stranki. Takega učinka ne more doseči, ker se postopek ne more nadaljevati. Tožeča stranka je podala ne samo predlog za ustavitev postopka, ampak z vlogo z dne 15. 3. 2017 tudi umik tožbe in predlog za ustavitev postopka. Sodišče je kljub temu, da je bil postopek prekinjen, vlogo vročalo intervenientu (zagotovo je ni moglo vročati toženi stranki) in ga poučilo, da naj skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP poda izjavo glede umika v roku 15 dni, sicer bo štelo, da je soglašal z umikom in bo izdalo sklep o ustavitvi postopka po tretjem odstavku 188. člena ZPP. Vendar sodišče ni tako ravnalo. Intervenient je pričakoval, da bo sodišče odločilo po petem odstavku 81. člena ZPP, kar je predlagal z vlogo z dne 3. 3. 2017. Tudi če bi obstajali procesni razlogi za nadaljevanje postopka, sodišče ni odločilo o umiku tožbe, ampak le o predlogu za ustavitev postopka. Če je zavrglo ta predlog, bi moralo zavreči tudi izjavo o umiku pritožbe. Ne izjava o umiku tožbe in ustavitvi postopka ne izjava o umiku pritožbe ne moreta pravno učinkovati, ker bi lahko imela pravni učinek šele z utemeljenim razlogom za nadaljevanje prekinjenega postopka in seznanitvijo tožene stranke s temi procesnimi dejanji. Če bi imela odločitev podlago v zakonu, bi moralo sodišče zavreči vse izjave intervenienta, tudi izjavo o umiku pritožbe. Izdana sodba ne more doseči učinka pravnomočnosti niti izvršljivosti. Sodišče bi moralo uporabiti peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 3. točko 205. člena ZPP. Tožeča stranka je umaknila tožbo in zahtevala ustavitev postopka, kar intervenient šteje, da je ravnala v smislu petega odstavka 81. člena ZPP. Sodišče ni imelo razloga, da je zavrglo umik tožbe.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščeni odvetniški družbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 14. 1. 2016 izdalo sodbo, s katero je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, vpisani v korist tožene stranke, in odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (1. točka obrazložitve). To je pomenilo izbris vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, vpisane v korist tožene stranke, in vknjižbo lastninske pravice v korist intervenienta z učinkovanjem od datuma pridobitve 8. 11. 2011 ter vknjižbo predznamovane hipoteke na nepremičnini v korist tožeče stranke, ki učinkuje od 14. 4. 2014 (listna št. 36 spisa). Sodba je bila vročena tožeči in toženi stranki, slednji 28. 1. 2016, kar dokazuje podpisana vročilnica v spisu (priložena listni št. 43). Tedaj je bila tožena stranka še vpisana v sodnem registru. Nobena od strank ni vložila pritožbe zoper sodbo. Vložil jo je intervenient po pooblaščenki s prijavo stranske intervencije 9. 2. 2016 (listna št. 44, 45 spisa). Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 4. 2016 ni ugodilo predlogu intervenienta in mu ni dovolilo stranske intervencije na strani tožene stranke. Zoper sklep je intervenient vložil pritožbo in sodišče druge stopnje ji je s sklepom III Cpg 174/2016 z dne 14. 9. 2016 ugodilo ter spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo predlogu in intervenientu dovolilo stransko intervencijo na strani tožene stranke (listna št. 62, 63 spisa). Sodba sodišča prve stopnje z dne 14. 1. 2016 tako ni postala pravnomočna zaradi pritožbe intervenienta. Vendar intervenient ni zgolj stranski intervenient po 199. členu ZPP, temveč je tako imenovani sosporniški intervenient po 202. členu ZPP. Ta določa, da lahko kot intervenient vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika. Že povzeti restitucijski zahtevek iz izreka sodbe, da se vpiše vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v korist intervenienta in nato vknjižba predznamovane hipoteke v korist tožeče stranke, pomeni, da se (bo) sodba neposredno nanaša(la) tudi na intervenienta.

6. Dne 21. 9. 2016 je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 3. 2017 prekinilo pravdni postopek z dnem 21. 9. 2016 (listna št. 89, 90 spisa). Intervenient v pritožbi neutemeljeno navaja, da odločitev v sklepu z dne 8. 3. 2017 o prekinitvi postopka nima opore v stališču Vrhovnega sodišča RS in da je sodišče prve stopnje z njim bistveno kršilo postopek. Sklep o prekinitvi postopka je bil vročen pooblaščenki intervenienta 9. 3. 2017, kar dokazuje podpisana vročilnica v spisu (pripeta listni št. 91). Ker zoper sklep ni vložil pritožbe in tudi ne tožeča stranka, je postal pravnomočen 25. 3. 2017 (potrdilo o pravnomočnosti na listni št. 89 spisa). Prav tako intervenienet neutemeljeno navaja, da nobena sodna odločitev po datumu prekinitve postopka 21. 9. 2016 ni mogla pričeti učinkovati, ker ni bila vročena toženi stranki. Sodišče druge stopnje je s sklepom III Cpg 174/2016 z dne 14. 9. 2016, kar je bilo pred prekinitvijo postopka, ugodilo pritožbi intervenienta in mu dovolilo, da nastopa v pravdi na strani tožene stranke. Sklep je imel učinek za intervenienta, saj mu je bil v korist. Sklepi sodišča prve stopnje z dne 18. 11. in 20. 12. 2016, sodišča druge stopnje III Cpg 9/2017 z dne 27. 1. 2017 in sodišča prve stopnje z dne 22. 2. 2017 so bili izdani v enostranskem postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks intervenienta ter jih ni bilo treba vročati tožeči ali toženi stranki1. 7. Glede nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na smiselno uporabo prvega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da se postopek, ki je prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga [...] pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ugotovljeno je že bilo, da sodba sodišča prve stopnje ni postala pravnomočna zaradi pritožbe intervenienta, ki jo je vložil pred prekinitvijo postopka. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 3. 4. 2017 pozvalo intervenienta po pooblaščenki, ali umika pritožbo zoper sodbo. Poziv ji je bil vročen 6. 4. 2017, kar dokazuje podpisana vročilnica v spisu (pripeta listni št. 96). Intervenient je 11. 4. 2017 po pooblaščenki odgovoril, da umika pritožbo (listna št. 97 spisa). Poziv sodišča prve stopnje intervenientu predstavlja povabilo sodnika "pravnemu nasledniku"2 naj prevzame prekinjeni pritožbeni postopek, njegov umik pritožbe pa prevzem postopka. Sodišče prve stopnje ga je lahko nadaljevalo.

8. Drži sicer očitek v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno pozivalo intervenienta v dopisu z dne 17. 3. 2017, da v roku 15 dni poda izjavo, ali soglaša z umikom tožbe in da bo v primeru, če v roku 15 dni od vročitve poziva ne prejme izjave o umiku, štelo, da je privolil v umik in bo izdalo sklep o ustavitvi postopka (listna št. 94 spisa). Vendar ta nepravilnost ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Intervenient je vedel, da se izdana sodba nanj neposredno nanaša in da je zoper njo vložil pritožbo, ki preprečuje pravnomočnost. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno razlogovalo, da tožeča stranka ne more doseči situacije, kot da tožba sploh ni bila vložena z izjavo o umiku tožbe, ker je že zaključilo glavno obravnavo in izdalo sodbo ter da na podlagi izjave o umiku tožbe ni mogoče po zakonu razveljaviti že izdane sodbe ter da umik tožbe ni dopusten (7. točka obrazložitve)3. Pravilno je zavrglo predlog tožeče stranke za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. S tem je neutemeljen bistveni očitek v pritožbi in zahteva intervenienta, da naj sodišče odloči v skladu s petim odstavkom 81. člena ZPP, da po uradni dolžnosti razveljavi pravdna dejanja - sodbo, ki še ni pravnomočna, in zavrže tožbo. Sodišče prve stopnje nima teh zakonskih pooblastil, temveč ima te instančno sodišče. Najprej je to sodišče druge stopnje po pritožbi strank ali v tem primeru intervenienta. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo zavreči izjave intervenienta o umiku pritožbe, kar mu zmotno očita. Vložitev pritožbe zoper sodbo je bila ustavno zagotovljena pravica intervenienta in edini je imel dispozicijo s pritožbo. Ne zanika, da jo je umaknil in sodišče prve stopnje je to pravilno ugotovilo (6. točka obrazložitve). V skladu z drugim in tretjim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. Zavrženja predloga intervenienta za povrnitev stroškov postopka v pritožbi intervenient obrazloženo ne izpodbija.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo intervenieneta kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Intervenient sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke (smrti ali prenehanja pravne osebe), roki ne prenehajo teči za drugo stranko, npr. za vložitev ugovora proti plačilnemu nalogu ali za vložitev pravnega sredstva (V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 309, 310). 2 Če bi bila tožena stranka še vpisana v sodni register, bi bil intervenient z njo enotni sospornik po 202. členu ZPP, tako pa je edini na pasivni strani. 3 Sklep VSL I Cpg 1056/2016.