Jedro

Namen preživnine, določene z začasno odredbo, je zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v toliko spremeni, da se v točkah 2./I. in 2./II. izreka sklepa sodišča prve stopnje datuma "1. 11. 2024" nadomestita z besedilom "izdaje sklepa o tej začasni odredbi dalje".

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mladoletnega dečka in deklice. Ob izdaji izpodbijanega sklepa je bil deček star 13 let, deklica pa 10. Predlagatelj v tem postopku predlaga, da se otroka, ki sta bila s sodno poravnavo z dne 21. 10. 2016 dodeljena v varstvo in vzgojo materi, zaupata v varstvo in vzgojo njemu, da se določijo stiki med otrokoma in materjo ter da se materi naloži plačevanje preživnine za vsakega otroka v višini 350,00 EUR mesečno.

2.Na predlog predlagatelja in delno po uradni dolžnosti je sodišče prve stopnje izdalo začasni odredbi glede plačevanja preživnine. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je pod 2. točko izreka tako odločilo, da je mati dolžna od 1. 11. 2014 dalje za preživljanje dečka do vsakega 18. dne v mesecu začasno mesečno prispevati preživnino v višini 150,00 EUR (I.) ter da je od 1. 11. 2014 dalje dolžna za preživljanje deklice do vsakega 18. dne v mesecu začasno mesečno prispevati preživnino v višini 150,00 EUR (II.).

3.Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni niti omenilo, da bi bilo brez izdaje začasne odredbe preživljanje otrok ogroženo. S svojimi prihodki oče zmore sam preživljati oba otroka. Očetu je verjelo, da prejema plačo 1.900 EUR, ne da bi to preverilo pri delodajalcu. Oče od novembra 2024 dalje ni več v bolniškem staležu. Strošek najemnine v višini 950 EUR ni sprejemljiv, saj bi lahko oče najel namesto trisobnega manjše dvosobno stanovanje, za katerega bi bili tudi stroški nižji. Znesek 314 EUR, ki ga oče odplačuje za kredit, se ne bi smel upoštevati. Mati ne zmore plačevati preživnine. Avtomobil mora imeti, ker nima rednih povezav za prihod na tedenski stik pod nadzorom v A. Ko je bil narok opravljen (7.11.2024) je mati dne 1. 11. 2024 prejela 938,80 EUR mesečnega nadomestila. Opisala je, da ni zmožna plačevati niti svojih stroškov. Do izdaje izdaje izpodbijanega sklepa 6. 3. 2025 sodišče ni preverilo dohodkov, ki jih je mati prejela od novembra 2024 dalje. Od 2. 2. 2025 je mati brezposelna. Iz priložene odločbe zavoda za zaposlovanje izhaja, da prejema 892,50 bruto mesečno (od 2. 2. 2025 do 1. 8. 2025), kar je 698,83 oziroma 661,60 neto mesečno. Mati je od 21. 2. 2025 dalje hospitalizirana in brez škode za lastno preživljanje ni zmožna plačevati preživnine. Predlaga spremembo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

4.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

5.Pritožba je delno utemeljena.

6.ZNP-1 v 100. členu določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik ter po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje2.

7.Sodišče prve stopnje se je pri izdaji začasnih odredb pravilno oprlo na 161. člen DZ3, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Pravilno je upoštevalo tudi sodno prakso, da je namen preživnine, določene z začasno odredbo, zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti4.

8.Izpodbijani sklep ima razloge glede ogroženosti otrok. Sodišče prve stopnje je pod 12. točko obrazložilo, da sta otroka ogrožena, ker oče ne zmore pokriti sam vseh njunih potreb.

9.Sodnik prosto ocenjuje dokaze in pri tem ni vezan na kakšna dokazna pravila (8. člen ZPP - načelo proste dokazne ocene). Za oceno verodostojnosti posameznega dokaza zato ni vezan na nobena dokazna pravila. Stališče pritožbe, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preveriti izpovedbo predlagatelja o plači s poizvedbami pri delodajalcu, zato ni pravilno. Pritožbena trditev, da predlagateljeva izpovedba ni verodostojna, sama po sebi predstavlja zgolj lastno oceno dokazov, s katero pa dokazne ocene sodišča ni moč omajati.

10.Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za izdajo začasnih odredb glede plačevanja preživnine odločilo glede na stanje ob zaključku naroka dne 7. 11. 2024 (prvi odstavek 311. člena ZPP). Do tedaj je bilo dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki so se zgodile med postopkom. Za zavarovanje stanja po tem naroku so na voljo ustrezna pravna sredstva. Pritožbene navedbe o nižjih prihodkih nasprotne udeleženke, niso v korist preživninskih upravičencev, in kot take zato predstavljajo nedopustne pritožbene novote (34. člen ZNP-1).

11.Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da od stroška najemnine v znesku 950 EUR na vsakega od otrok odpade le 100 EUR. Kot nujni strošek preživljanja otrok pa je sodišče v zvezi s stanovanjem upoštevalo le stroške porabe elektrike, stroške, ki jih uporabnik razdeli med stanovalce in stroške plina, torej stroške, ki niso odvisni od velikosti stanovanja. Polemiziranje pritožbe o smotrnosti najema manjšega stanovanja zaradi nižjih stroškov, brez konkretizacije, v katerem delu bi bili lahko ugotovljeni stroški nižji, ni utemeljeno.

12.Pritožba ugotovitve prvostopnega sodišča, da se je bil oče prisiljen preseliti v najemniško stanovanje zaradi koristi otrok, ne izpodbija. Kreditne obveznosti predlagatelja zato vplivajo na njegovo zmožnost prispevanja k potrebam otrok, saj gre za obveznosti, ki so nastale zaradi rešitve stanovanjskega problema otrok.

13.Sodišče prve stopnje je pod 25. točko obrazložitve med stroški nasprotne udeleženke upoštevalo stroške nakupa bencina, torej stroške, ki nasprotni udeleženki nastanejo v zvezi z vožnjami na stike.

14.Višina prispevka, ki je določena v breme matere, je glede na ugotovljene podatke tudi po oceni pritožbenega sodišča primerna. Od ugotovljenih 460 EUR potreb vsakega od otrok mora mati nujno zagotoviti 150 EUR na otroka, da ne bo mogoče govoriti o njuni ogroženosti.

15.Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom določilo preživnino v mesečnem znesku in za naprej, je bilo potrebno zaradi pravilne uporabe 197. člena DZ pritožbi delno ugoditi ter datuma "1. 11. 2024" nadomestiti z besedilom "izdaje sklepa o tej začasni odredbi dalje". Preživnino, ki je določena z izpodbijanim sklepom, je torej nasprotna udeleženka dolžna plačevati od 6. 3. 2025 dalje, ko je bil izpodbijani sklep izdan (drugi odstavek 311. člena ZPP).

16.Pritožbi je bilo potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno ugoditi in izpodbijani sklep delno spremeniti (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu, v katerem pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno v tem delu zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

17.Ker so stroški postopka zavarovanja del stroškov nepravdnega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), odločitev o teh stroških pa je odvisna od odločitve o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP), bo o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami; v nepravdnem postopku se smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/2019 - v nadaljevanju ZNP-1.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ). V postopku zavarovanja se ZPP smiselno uporablja na podlagi 239. in 15. člena ZIZ.

3Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017.

4Glej opombo na 7. strani izpodbijanega sklepa.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161, 197 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34, 100 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 311, 311/1, 311/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.