Jedro

Pogodbe v 1. odst. 3. člena določajo, da je kupec (tožena stranka), ki odstopi od pogodbe, "prodajalcu dolžan plačati 10% vrednosti vozila kot pavšalno nadomestilo za nastale stroške." S temi določbami sta se pogodbeni (pravdni) stranki dogovorili za odstopnino (1. odst. 82. člena ZOR) in ne za pogodbeno kazen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Sklenilo je še, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 373.939,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Navedla je, da ni odstopila od pogodbe o nakupu 18 avtomobilov Passat. Na podlagi pogovorov s tožečo stranko je upravičeno domnevala, da so pogodbe sporazumno razvezane brez pravnih posledic za eno in drugo stranko.

Toženi stranki niso bili avtomobili nikoli ponujeni v prevzem skladno z 2. odst. 4. člena pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki. Ni tudi jasno, kako je tožeča stranka prišla do vtoževanega zneska, poleg tega pa je tudi samo določilo o pogodbeni kazni iz 1. odst. 3. člena sklenjenih pogodb po njenem mnenju nično. Pritožnica je predlagala spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pravdni stranki sta sklenili 18 pogodb o nakupu vozil znamke "Passat." Pogodbe v 1. odst. 3. člena določajo, da je kupec (tožena stranka), ki odstopi od pogodbe, "prodajalcu dolžan plačati 10% vrednosti vozila kot pavšalno nadomestilo za nastale stroške." S temi določbami sta se pogodbeni (pravdni) stranki dogovorili za odstopnino (1. odst. 82. člena ZOR) in ne za pogodbeno kazen, kot je navedene določbe kvalificiralo prvostopno sodišče (in pred tem že tožeča stranka). Pogodbena kazen se določi za primer, če ena stranka svoje obveznosti ne izpolni ali če jo izpolni z zamudo (270. člen ZOR), ne pa za primer, če odstopi od pogodbe. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prvostopno sodišče namreč ni ugotavljalo, ali je tožena stranka odstopila od pogodbe ali ne. Na podlagi določbe 3. odst. 370. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pravdni stranki sta glede odločilnega dejstva, ali je tožena stranka odstopila od pogodbe, postavili nasprotujoče si trditve in tudi zaslišana direktorja obeh strank sta o tem različno izpovedovala.

Prvostopno sodišče bi zato moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je resnična trditev tožeče ali tožene stranke.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila tožena stranka, pridrži za končno odločbo.