Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanja dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče odločilo, tako da je odpravilo odločbi tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 22. 4. 2009 in 2. 12. 2008 ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje, pri tem sklenilo, da je ta dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 411,00 EUR.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je odločitev sodišča, da se zadeva vrne toženki v ponovno upravno odločanje napačna in brez utemeljitve. Po prepričanju toženke bi moralo sodišče razčistiti odprta vprašanja in pri takšnem ugotavljanju dejanskega stanja ne bi v ničemer prevzelo pristojnosti toženke, saj je toženka v okviru svojih pristojnosti že odločila v konkretnem primeru z odločbama, ki sta predmet sodne presoje v konkretnem socialnem sporu. Pri tem meni, da je potrebno v socialnem sporu uporabiti načelo polne jurisdikcije, ki je urejeno v 2. odstavku 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) kar pomeni, da sodišče s sodbo izpodbijani upravni akt delno ali v celoti odpravi in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Izpodbijana sodba ne vsebuje pravnorelevantnih dejanskih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno odpraviti upravni akt in ponovno odločiti v upravnem postopku. Sodišče ni obrazložilo razlogov, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se v tem delu sodba ne da preizkusiti.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče uporabilo določbo 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, ter odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje. Pravilo v socialnih sporih je, da se meritorno odloči o sporni zadevi, le izjemoma se lahko upravni akt odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

V sporni zadevi je toženka ugotavljala dejansko stanje, odločitev pa oprla na neustavno odločbo 3. odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Če je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, bi sodišče prve stopnje moralo skladno z načelom polne jurisdikcije samo razčistiti bistvena dejstva za odločitev v zadevi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo ter na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo sodišče odločilo skladno z načelom polne jurisdikcije. Le izjemoma, če bo tekom postopka ugotovljeno, da obstajajo z zakonom določeni razlogi, bo zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje, kar pa bo moralo tudi ustrezno obrazložiti.