Jedro

Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica naj sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se obdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 85800/2011 z dne 18. 10. 2011 v dajatvenem delu, po katerem je toženka dolžna plačati tožnici 45.654,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, ki to glavnico sestavljajo, ter v odločitvi o izvršilnih stroških, po kateri je toženka dolžna tožnici povrniti stroške izvršbe v višini 292,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2011 dalje (I. tč. izreka sodbe). Odločilo je še, da toženka za navedene obveznosti odgovarja do višine podedovanega premoženja (II. tč. izreka sodbe) in da je dolžna plačati tožnici 2749,51 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka sodbe).

2. Toženka se proti sodbi pritožuje, uveljavlja pritožbena razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da je edina dedinja po pok. S. V., katerega upnica je bila tudi tožnica, vendar meni, da je zaradi pravila, da lahko odgovarja za dolgove zapustnika le do višine podedovanega premoženja, tožbeni zahtevek neutemeljen. Sodišču očita, da ni upoštevalo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami in da so hipotekarni upniki že pristopili k unovčenju teh hipotek ter da je poplačala je že preko 150.000 EUR dolgov zapustnika. Meni, da je treba vrednost zapuščine in dolgov zapustnika ugotoviti na trenutek smrti zapustnika. Na koncu še navaja, da je teklo v zvezi z njeno odgovornostjo za dolgove zapustnika več pravd, pri čemer je pritožbeno sodišče v zadevi 3525/2013, na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, zavzelo diametralno nasprotno stališče kot v zadevi 531/2012. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Ni sporno, da je toženka edina dedinja pokojnega S. V. in tudi ni sporna utemeljenost tožničine terjatve do njega. Zato se pritožnica ne more uspešno sklicevati na odločitev tukajšnjega pritožbenega sodišča v zadevi II Cp 531/2014, saj je bila tam sporna ravno terjatev do zapustnika oz. o njeni utemeljenosti so v sodbi sodišča prve stopnje izostali razlogi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju, po katerem je dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vrednost podedovanega premoženja je sodišče ugotavljalo ravno v trenutku zapustnikove smrti, torej tako, kot se zavzema pritožnica, zato je njen očitek nesmiseln. To še toliko bolj, ker se je sama v postopku pred sodiščem prve stopnje strinjala, da se ta vrednost ugotovi z upoštevanjem cenitve, ki je bila opravljena za potrebe izvršilnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu In 95/2013. Na ta način je bilo ugotovljeno, da vrednost podedovanega premoženja bistveno presega znesek dolgov, ki naj bi ga bila po toženkinih trditvah sama že plačala. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača. 8. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).