Jedro

Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo v upravnem postopku.

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da so bila izvedena dela nujna za vzdrževanje gozda, preostali del gozda pa naj bi bil posekan že leta 2000, zaradi česar naj bi zadevo v tem delu zastarala. V konkretnem primeru namreč niso predvideni zastaralni roki in sklicevanje na to, da naj bi naložena obveznost zastarala, nima podlage.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Zavod za gozdove Slovenije je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnica kot lastnica gozda na parceli št. 454/3 k.o. ... obnoviti gozd ali zagotoviti njegovo obnovo na površini 0,30 ha. Dela na obnovi gozda obsegajo 0,30 ha sadnje v letu 2008, tako da se posadi 300 sadik divje češnje, starosti 2+0 oz. višine 50-100 cm in 300 sadik gorskega javorja starosti 1+0 oziroma višine 50-100 cm, obnova pa mora obsegati tudi 0,30 ha individualne zaščite posajenih sadik v letu 2008 tako, da se izvede fizična zaščita sadik pred objedanjem divjadi. Gozd je treba obnoviti do dne 30. 3. 2008. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je bilo pri ogledu gozda na parceli št. 454/3 k.o. ... ugotovljeno, da je potrebno na tem zemljišču v skladu s 23. členom Zakona o gozdovih zaradi zagotovitve trajnosti biološke stabilnosti obnoviti gozd in pri tem opraviti dela, ki so določena v izreku te odločbe. Večji del parcele št. 454/3 k.o. ... je bil izkrčen za kmetijske namene in se uporablja kot njiva. Potrebno je odpraviti nenamensko rabo gozda in ga vzpostaviti v prvotno stanje. Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo, št. ... z dne 14. 4. 2008. Tožnica vlaga tožbo, ker se z navedeno odločitvijo ne strinja ter uveljavlja tožbene ugovore nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega in procesnega predpisa. Z odločbo o prekršku z dne 26. 11. 2007 je bilo ugotovljeno, da je A.A. v gozdu, parc. št. 454/3 k.o. ... v prvi polovici meseca marca 2007 posekal 82 dreves listavcev, odstranil vse štore gozdnega drevja in ta del, to je površino približno 600 m2, preoral in iz gozda naredil njivo. To je zet tožnice A.A. dejansko storil in za ta dela dejansko ni pridobil odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves, zato je tudi plačal izrečeno globo. Ni pa tega storil z namenom, da bi iz gozda naredil njivo. Dejansko je na tem delu 600 m2 posekal grmičevje in jelše, tisto, kar je polomil težak in moker sneg, ki je padel v začetku leta 2007. Ta dela so bila nujna za vzdrževanje gozda. Na Zavod za gozdove Slovenije je tožnica v letu 2004 že podala pisno vlogo za posek, ker pa po treh mesecih ni bilo pisnega odgovora (zgolj usten odgovor, da je potrebno zaprositi še za spremembo PUP-a na Mestni občini Kranj), je bila dne 15. 11. 2004 vložena še vloga za spremembo namembnosti na Mestno občino Kranj. Po ustni izjavi predstavnikov Mestne občine Kranj dani tožnici je njena vloga trenutno v fazi obravnave in obstoja velika verjetnost, da bo vlogi odobreno. Zato si tožnica pridržuje pravico, da sodišču odločitev v tej zadevi posreduje takoj, ko bo sprejeta in posredovana tožnici. Preostali del gozda, ki je bilo v naravi grmičevje do višini 2,5 m, pa je bil posekan že leta 2000 in sicer v obsegu cca 2400 m2. Tudi na delu gozda, kjer je bilo samo grmičevje, ga je bilo potrebno posekati zaradi poškodb in očistiti, saj so v ta del okoliški prebivalci nalagali raznovrstne smeti in je v gozdu zaradi tega že pričela nastajati škoda. Tožnica navaja priče, ki lahko navedeno potrdijo. Zaradi povedanega je zahteva za dela, ki jih tožnici nalaga izpodbijana odločba v delu na 2400 m2 v celoti – absolutno zastarala, v delu na 600 m2 pa je zahtevek ravno tako neutemeljen, saj posek ni bil opravljen v obsegu in vrsti, kot je naveden v odločbi. Prav tako predstavlja predmetno zemljišče zaščitni pas 400 kV daljnovoda. Tožnica je tekom postopka pridobila ustno mnenje kmetijsko svetovalne službe v ..., kjer ji je bilo povedano, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe nastala velika gospodarska škoda tudi na sosednjih zemljiščih. Tožnico pa moti predvsem to, da Zavod za gozdove Slovenije pri reševanju zadev neenako obravnava zadeve, saj je bilo drevje posekano tudi na drugih sosednjih parcelah, ki so prav tako gozdne parcele, in je z njihovim izsekom resnično nastala škoda. Parcela tožnice pa je bila v naravi njiva in ne gozd, prav tako je ležala izključno med kmetijskimi zemljišči - njivami in travniki, na njej pa je raslo pretežno grmičevje. Z izsekom ni nikomur nastala nobena škoda, prav tako ni bila s tem prizadeta ali okrnjena ekološka, socialna ali proizvodna funkcija gozda. Prav tako izpodbijana odločba ni v kontekstu z zadnjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o gozdovih, ki določa, da je gozd zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha. Na predmetnem zemljišču ni površine zemljišča v takšnem obsegu in s takšnim sestojem, da bi izpolnjevalo pogoje za gozd v skladu z navedeno zakonsko določbo. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter priglaša stroške postopka.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odgovoru na tožbe prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožnica v pripravljalni vlogi prilaga dopis A. d.o.o. z dne 19. 5. 2008, iz katerega naj bi izhajalo, da predmetno zemljišče predstavljal zaščitni pas 400 kV daljnovoda, in pisno mnenje kmetijsko svetovalne službe v ... z dne 4. 6. 2008, s katerima dodatno utemeljuje, da izpodbijana odločba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ tožnici upravičeno izdal odločbo o obvezni izvedbi obnove gozda, ki je bil opustošen oz. je bil posekan na golo. Pri tem je upravni organ navedel pravilno pravno podlago (23. člen Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZG). Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen, ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo v upravnem postopku. Iz celotne spisne dokumentacije je razvidno, da gre pri sporni parceli za gozd. Tožnica sama navaja, da je njen zet na delu predmetne parcele posekal drevesa, odstranil štore gozdnega drevja in ta del, to je površino približno 600 m2, preoral in iz gozda naredil njivo ter da za navedena dela ni pridobil odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves. Vendar tožnica navaja, da so bila navedena dela nujna za vzdrževanje gozda, preostali del gozda v obsegu cca 2400 m2 pa naj bi bil posekan že leta 2000, zaradi česar naj bi zadeva v tem delu že zastarala.

Navedene tožbene ugovore sodišče zavrača kot neutemeljene. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica na upravni organ vložila prošnjo za posek in krčitev gozda na predmetni parceli. Nadalje je iz listin v spisu razvidno, da je dne 4. 6. 2007 izdal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, strokovno presojo, iz katere izhaja, da krčitev gozda za kmetijske namene na parceli št. 454/3 v k.o. ... s pravno formalnega vidika ni možna, z vidika varovanja funkcij gozda pa ne bi bila dopustna. Iz lokacijske informacije z dne 14. 5. 2007, ki se nanaša na predmetno parcelo, pa izhaja, da gre pri osnovni namenski rabi za območje gozda in pri podrobnejši namenski rabi za lesno proizvodne gozdove.

Iz 5. člena ZG med drugim izhaja, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija, zaradi česar mora lastnik gozda gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu. Iz 4. odstavka 17. člena ZG izhaja, da se sme sečnja gozdnega drevja opravljati le na podlagi odločbe iz 1. odstavka tega člena, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije., v njej pa je med drugim določena tudi količina in struktura dreves za največji možni posek. 22. člen ZG določa, da je posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi prepovedan. Posek na golo je v skladu s 3. členom ZG odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču. Tožnica se v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je že v letu 2004 podala pisno vlogo za posek na predmetni parceli ter da je dne 15. 11. 2004 vložila vlogo za spremembo namembnosti predmetne parcele na Mestno občino Kranj, za katero naj bi obstojala verjetnost, da ji bo ugodeno. Ne glede na to, da tožnica ni predložila listine o tem, da bi se za predmetno parcelo spremenila njena namembnost, so tudi sicer za odločitev v obravnavani zadevi relevantne le listine, ki se nanašajo na predmetno parcelo v času izdaje izpodbijane odločbe. V času izdaje izpodbijane odločbe pa ni bila predvidena sprememba namembnosti predmetnega zemljišča. Utemeljeni tudi niso tožbeni ugovori, ki se nanašajo na preostali del gozda v obsegu cca 2400 m2, ki naj bi bil posekan že leta 2000, in zaradi katerega tožnica meni, da naj bi zahteva za dela v navedenem obsegu, ki so naložena z izpodbijano odločbo, absolutno zastarala. V konkretnem primeru namreč niso predvideni zastaralni roki in sklicevanje na to, da naj bi naložena obveznost zastarala, nima podlage. Nerelevantno za zadevo pa je tudi tožničino sklicevanje na druge primere in s tem v zvezi po mnenju tožnice za neenako obravnavanje takih primerov, saj se v konkretni zadevi lahko presoja zgolj obravnavani primer. Sodišče prav tako zavrača tožničino sklicevanje na opredelitev gozda, kot izhaja iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, tudi sicer pa navedene spremembe in dopolnitve Zakona o gozdovih, v času izdaje izpodbijana odločbe še niso bile v veljavi.

Na drugačno odločitev v navedeni zadevi tudi ne more vplivati tekom upravnega spora pridobljeno mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (z dne 4. 6. 2008), ki se nanaša na krčitev grmičevja na predmetni parceli, in iz katerega izhaja, da naj bi le-ta bila z vidika kmetijske pridelave povsem upravičena. Za poseg namreč ni bilo pridobljeno ustrezno dovoljenje. Prav tako na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati dopis A. d.o.o. z dne 19. 5. 2008, ki je naslovljen na tožnico, in iz katerega izhaja, da mora upoštevati širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda ter da se v koridorjih daljnovodov ne dovoljuje pogozditev.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, v postopku pa niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo na podlagi 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.