Jedro

Od davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb ni dopustno odbiti stroškov v zvezi z gradbeno dejavnostjo, če ti ne izhajajo iz verodostojne knjigovodske listine, temelječe na odgovarjajoči materialni dokumentaciji, ki se mora voditi po Pravilniku o vsebini in načinu vodenja dnevnika, o izvajanju del in knjige računskih izmer, vrsti dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču, ter o načinu označitve gradbišča in objekta (Ur. l. SRS št. 30/86).

Izrek

Tožba proti odločbi tožene stranke z dne 16.9.1995 glede odločbe prvostopnega organa z dne 12.10.1994 pod točko I/6. in 7. za znesek 2,320.800,00 SIT se zavrže. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Podružnica tožene stranke v M. je z odločbo št. z dne 12.10.1993 po opravljeni inšpekciji zakonitosti in pravilnosti obračunavajanja in plačevanja davka, davkov in prispevkov za leti 1992 in 1993 naložila tožeči stranki pod točko I/6, da mora povečati obveznosti za davek od dobička v znesku 3,898.913,40 SIT in isti znesek plačati na predpisani vplačilni račun, in pod točko I/7, da mora povečati obveznosti iz naslova zamudnih obresti za navedeni znesek pod točko I/6. Prvostopni organ je sicer naložil razne obveznosti tožeči stranki še pod točkami I/1 - 5 in 8, vendar te niso predmet tega upravnega spora.

Tožeča stranka se je pritožila proti tej odločbi pod točko I/6 in v tej povezavi pod točko 7, vendar le glede očitanih nepravilnosti, ki so v obrazložitvi prvostopne odločbe navedene pod točkami I/6/c in d, kar se nanaša na obveznost za davek od dobička v znesku 1,573.013,40 SIT in na zamudne obresti od tega zneska pod točko I/7 ter na zmanjšanje davčne osnove za 10,290.000,00 SIT.

Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke z odločbo z dne 16.9.1995 zavrnila kot neutemeljeno.

Proti tej odločbi tožene stranke vlaga tožeča stranka tožbo v enakem obsegu, kot je vložila pritožbo, dodatno pa še izpodbija prvostopno odločbo glede neplačanega davka na dobiček z zamudnimi obrestmi, kar je v prvostopni odločbi obravnavano pod I/6 b in pod točko 7. Tožeča stranka uveljavlja kršitev materialnega prava in napačne dejanske zaključke ter smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka odgovarja na tožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pregled zadeve pokaže sledeče: Tožena stranka s tožbo izpodbija tudi prvostopno odločbo tudi glede neplačanega davka v znesku 320.800,00 SIT, kar se obravnava pod točko I/6/b v obrazložitvi. Proti temu delu prvostopne odločbe pa se tožena stranka ni pritožila. Po določilu 1. odstavka 7. člena zakona o upravnih sporih se sme sprožiti upravni spor samo proti upravnemu aktu, ki je bil izdan na drugi stopnji. Ker v obravnavani zadevi tožeča stranka ni vložila pritožbe v navedenem obsegu proti prvostopni odločbi, tožena stranka kot drugostopni organ ni izdala o tem odločbe. Zato je bilo treba tožbo v omenjenem obsegu zavreči v skladu z določilom 4. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih.

V preostalem obsegu pa tožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pod točko I/6/c se neplačani davek v višini 1,573.013,40 SIT nanaša na račun št. 1/93 z dne 31.12.1993 v znesku 15,533.378,60 SIT. Tožeča stranka meni, da je za ta znesek kot poslovni odhodek in stroške upavičeno znižala osnovo za davek od dobička pravnih oseb, ker so bila dela na raznih gradbenih objektih dejansko opravljena in kar je tudi izkazano s prikazom porabljenih delovnih ur. Ta dela je zanjo kot naročnika izvedel kot podizvajalec obrtnik Elektroinštalaterstvo S. in to na podlagi pogodbe z dne 5.1.1993, pri čemer je iz pogodbe tudi razvidno, kakšna dela so se izvedla in cena zanje.

Takšno izvajanje tožeče stranke je brez podlage. Za izkazovanje omenjenih stroškov bi morala tožeča stranka razpolagati z knjigovodsko dokumentacijo, ki bi bila verodostojna. Tožeča stranka namreč nima podatkov, ki se zahtevajo po pravilniku o vsebini in načinu vodenja dnevnika, o izvajanju del in knjige računskih izmer, vrsti dokumentaciji, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču, ter o načinu označitve gradbišča in objekta (Uradni list SRS, št. 30/86), ki temelji na določbi 2. odstavka 57. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 71/93). Po določilu 2. člena pravilnika mora izvajalec voditi dnevnik o izvajanju del oziroma knjigo obračunskih izmer sproti tako, da je mogoče ugotoviti potek in način gradnje objekta in izvajanje del v posameznih fazah gradnje, prikazani morajo biti podatki o intalacijah, montaži opreme in naprav, vse to seveda po posameznih objektih.

V preostalem delu tožeča stranka ne izpodbija odločbe tožene stranke. Sicer pa je sodišče pri preizkusu odločbe ugotovilo, da je tudi sicer zakonita in da tožena stranka tudi ni zagrešila nezakonitosti, ki se po 2. odstavku 40. člena zakona o upravnem postopku upošteva po uradni dolžnosti.