Jedro

Sodišče ne sme zavreči vloge stranke v primeru, ko je stranko sicer pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti v vlogi, a je pri tem ni izrečeno opozorilo na zakonite posledice iz 4. odst. 109. čl. ZPP. Če bi vlogo sodišče zavrglo brez navedenega opozorila, bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnika z dne 15.10.1993 in njeno dopolnitev z dne 25.10.1993. Sodišče je med drugim ugotovilo, da tožeča stranka kljub pozivu, naj vlogo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavo, ni popravila vloge tako, da bi jo sodišče sploh lahko obravnavalo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil tožnik ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odst. 353. čl. ZPP. V obrazložitvi pritožbe ponavlja razloge iz tožbe ter obširno opisuje okoliščine, iz katerih zahteva obnovo postoka, da ne bi prišlo do nezakonite odtujitve otrok, pri čemer opozarja tudi na svoj zahtevek glede izločitve predsednice senata. Tožnik smiselno predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 20.10.1993, (list. št. 5) pozvalo tožnika, naj predlog za obnovo postopka vloži tako, da ga bo sodišče lahko obravnavalo in navede tudi razloge, ki bi utemeljevali obnovo pravnomočne pravdne zadeve. Hkrati je sodišče pozvalo tožnika, naj obrazloži razloge iz 71. čl. ZPP glede na vloženo zahtevo za izločitev sodnika. Tožnik je nato dne 25.10.1993 vložil dopolnitev k svoji tožbi, ki pa po oceni sodišča prve stopnje ne predstavlja popravljene vloge, ki bi jo sodišče lahko obravnavalo. Zato je sodišče prve stopnje obe navedeni tožnikovi vlogi z izpodbijanim sklepom zavrglo. Tako odločitev pa po mnenju sodišča druge stopnje tožnik utemeljeno graja v pritožbi. Po določilu prvega odst. 109. čl. Zakona o pravdnem postopku v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, pouči sodišče vložnika in mu pomaga vlogo popraviti oziroma dopolniti; v ta namen ga lahko povabi na sodišče ali mu vrne vlogo v popravek. Kadar sodišče vrne vložniku vlogo v popravek ali dopolnitev, določi rok, do katerega jo mora znova vložiti (drugi odst. 109. čl. ZPP). Glede na tožbo, ki jo je vložil tožnik v tej zadevi dne 15.10.1993 in dopolnitev tožbe, ki jo je vložil tožnik z dne 25.10.1993, pa sodišče prve stopnje ob obravnavanju tožnikove vloge ni ravnalo v skladu z navedenim zakonitim določilom. Predvsem sodišče tožnika v svojem dopisu z dne 20.10.1993 (list. št. 5) ni poučilo, kaj mora obsegati tožba (prvi odst. 186. čl. ZPP), kaj mora navesti tožnik v predlogu za obnovo postopka (drugi odst. 424. čl. ZPP), ter da mora tožnik navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev sodnika (četrti odst. 73. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje v svojem pozivu z dne 20.10.1993 tudi ni opozorilo tožnika na zakonite posledice iz četrtega odst. 109. čl. ZPP, če vloge v danem roku ne bo popravil, kot mu je naložilo sodišče. Ker je sodišče prve stopnje brez navedenega opozorila z izpodbijanim sklepom tožnikovi vlogi zavrglo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti že iz tega razloga.

Sodišče prve stopnje bo moralo v dopolnjenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti in tožnika ponovno pozvati na popravo vloge v skladu z določili 109. čl. ZPP.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380. tč. 3 ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).