Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče)zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep, s katerim je bilo odločeno, da ni dovoljen vpis novega imetnika maksimalne hipoteke z ID pravico 1, na podlagi pogodbe o potrditvi odstopa z dne 28.10.2014. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica. Izpostavlja 29. člen Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) in 11. člen istega zakona. Terjatev in zavarovanje sta v primeru prenosa na D. neločljivo povezani in ni dvoma, da se izjema od uporabe drugih zakonov, določena v 29. členu ZUKSB, zagotovo uporablja (tudi) za prenos maksimalnih hipotek. Raba besedne zveze „v vsakem primeru“ v 11. členu ZUKSB ne dopušča drugačne razlage. Izključitev omejitve prenosa je bila določena splošno in v najširšem možnem obsegu, in ni omejena na posamezne primere. Zakonodajalec s sprejetjem ZUKSB zagotovo ni imel namena, da bi se z delitvijo oz. cepitvijo premoženja na terjatev, ki se lahko prenese in na zavarovanje, katerega prenos je omejen po splošnih civilnopravnih pravilih, „izgubljala“ veljavna zavarovanja terjatev. Zakonodajalčev namen je bil ravno nasproten. Mnoge na D. prenesene terjatve so brez stranskih pravic praktično ničvredne. Tudi sicer ratio prepovedi maksimalne hipoteke ni v nekem širšem javnem interesu. Prenos maksimalne hipoteke je, če ni podana katera izmed izjem, izključen le zato, da ne pride do njenega „drobljenja“ na prevzemnikov in odstopnikov del, pri čemer bi odstopniku lahko nastajale še nove terjatve in se pozneje pojavila pravna negotovost, komu pripada kakšen del maksimalne hipoteke. V primeru prenosa na podlagi ZUKSB te nevarnosti ni. ZUKSB namreč jasno določa, da zavarovanja pripadejo prevzemniku (D.), ne glede na vrednost terjatev in zavarovanj. Odstopniku (poslovni banki) ni onemogočeno, da še naprej posluje s cessusom, vendar brez starih zavarovanj. Navedeno potrjuje tudi stališče Ministrstva za pravosodje RS z dne 17.12.2013. Zahteva, naj predlagatelj v postopkih prenosa maksimalnih hipotek po določbah ZUKSB izkaže prehod celotnega razmerja z odstopnika na prevzemnika, zato ni utemeljena. Takšno stališče pomeni napačno uporabo materialnega prava - 11. in 29. člen ZUKSB. Zato je treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti, tako da se predlogu ugodi, podrejeno sklep razveljaviti in vrniti zadev sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba nima prav, ko meni, da bi sodišče moralo pri odločitvi upoštevati le določbe ZUKSB, in da je do prenosa maksimalne hipoteke prišlo že na podlagi določb ZUKSB. Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena Stvarnopravenga zakonika (v nadaljevanju: SPZ), saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP. Razlaga kot jo ponuja pritožba je materialno zato pravno zmotna. O tem se je pritožbeno sodišče že izreklo (primerjaj odločbi: CDn 436/2014 in CDn 443/2014). Zato je pravilno stališče sodišča, da je pri prenosu terjatev, ki so zavarovane z maksimalno hipoteko, prehod maksimalne hipoteke na novega upnika mogoč le pod pogojem, da se prenese celotno pravno razmerje. Da bi bila prenesena celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko, pa pritožnica ne zatrjuje.
Upoštevaje navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).