Jedro

Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnici sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 611/2013 z dne 12. 3. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 898/2014 z dne 20. 8. 2014 za zapadle, neplačane zneske preživnine v skupni višini 825,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot natančno izhaja iz izreka prvostopenjskega sklepa, dovolilo predlagano izvršbo, primarno z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in podrejeno z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnika. V II. točki izreka je določilo izvršitelja. V III. točki izreka je predlog za izvršbo v preostalem zavrnilo. V IV. točki izreka je odločilo še, da mora dolžnik upnicama v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 18,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku pa je zahtevek upnic za povračilo izvršilnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščenki pritožujeta upnici, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nasprotujeta stališču sodišča prve stopnje, ki je iz razloga, ker sta upnici predlagali izvršbo le na dolžnikove nepremičnine in premičnine, zavrnilo njun predlog za izvršbo zaradi plačevanja bodočih občasnih dajatev (preživnine) v obdobju dveh let, ki sta ga upnici podali na podlagi 106. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v obdobju od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2016 za prvo upnico v višini 200,00 EUR mesečno in za drugo upnico 125,00 EUR mesečno. Prvostopenjski zaključek označujeta kot zmoten in v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil ta institut uveden v ZIZ. Menita, da institut občasnih dajatev in dovolitev izvršbe za plačevanje občasnih dajatev ne more biti vezan na sredstva in predmete izvršbe. To podkrepita z navedbami, da občasne dajatve oziroma prejemke ureja tudi 204. člen ZIZ, ki je umeščen v poglavje “Izvršba na nepremičnine“. Na podlagi navedenega ocenjujeta, da je zakonodajalec predvidel možnost, da se dolžniku naloži plačilo občasnih dajatev, ki zapadejo v plačilo v določenih časovnih presledkih tudi v primeru, kadar upnik kot sredstvo in predmet izvršbe predlaga zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitev vrednosti nepremičnine in prodajo dolžnikove nepremičnine. Dolžnik namreč na podlagi opravljenih poizvedb ni imetnik transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, je sicer zaposlen, a le za polovični delovni čas 20 ur na teden, zato tudi izvršba na njegovo plačo ni možna. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni, podredno pa sklep o izvršbi razveljavi in vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, dolžniku pa naloži, da upnicama povrne priglašene stroške pritožbenega postopka, kot jih bo odmerilo sodišče druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 9. dan od prejema odločbe do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravno relevantno stanje pravilno in dovolj popolno ugotovilo in na njegovi podlagi sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

5. Upnici sta v predlogu za izvršbo pod c.) predlagali dovolitev izvršbe zaradi plačevanja občasnih dajatev v obdobju dveh let v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZIZ, za preživnino, ki dospe v plačilo vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec: za prvo upnico v višini 200,00 EUR, za drugo upnico pa v višini 125,00 EUR, vse do prve uskladitve preživnin, nato pa v valoriziranih zneskih, za obe od 1. 12. 2014 do vključno 30. 11. 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila. Pri tem sta predlagali izvršbo primarno z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah ter podrejeno z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari dolžnika.

6. Določba 106. člena ZIZ omogoča, da se za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli izvršba tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju dveh let, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika. Jezikovna razlaga te določbe zaradi jasnosti besedila ne dovoljuje širjenja njene uporabe tudi v primerih predlagane izvršbe z drugimi sredstvi, ZIZ pa v zvezi z drugimi sredstvi izvršbe ne predvideva možnosti, da bi bilo mogoče dovoliti izvršbo tudi za izterjavo bodočih občasnih terjatev. Določba 204. člena ZIZ, na katero se sklicujeta upnici v pritožbi, bi sicer utegnila povzročiti pomisleke o tem, vendar pa ta določba ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen. Njen namen je ureditev plačila bodočih nepogojnih terjatev, ki so zavarovane z zastavno pravico na nepremičnini, prodani v izvršilnem postopku. Ta določba ne predpostavlja, da je bila za izterjavo bodočih preživninskih obveznosti že dovoljena izvršba (ta namreč niti ne bi smela biti dovoljena), ampak zgolj rešuje primere, ko je bil predmet zavarovanja prodan na javni dražbi, zastavna pravica pa bo v zemljiški knjigi posledično izbrisana. Ker bo upnik izgubil zavarovanje, je utemeljeno njegovo predčasno poplačilo iz kupnine, ob upoštevanju pričakovanega trajanja pravice do preživnine in višine bodočih preživninskih obrokov. Uporaba navedene določbe pride torej v poštev le v primerih, ko upnik zastavno pravico pridobi zunaj postopka izvršbe, na primer na podlagi pogodbe z dolžnikom.(1)

7.

Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo upnic in v III. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnici s pritožbo nista uspeli, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : O tem Drev A. v : Spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 35, str. 6-8 in Prisilna izterjava preživninskih terjatev - odprti problemi v teoriji in praksi, Pravna praksa, 2013, št. 46, str. 22.