Jedro

Odškodninski zahtevek v višini 5.000,00 EUR za modrico na nogi, ki je bila ugotovljena 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, za katerega ni bil predlagan pregon kaznivega dejanja po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč). Organ za Bpp zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter v mediaciji in v obliki oprostitve plačila stroškov postopka za tožbo zoper A.A. zaradi plačila odškodnine 5.000,00 EUR zaradi modrice, ki naj bi jo povzročil 27. 2. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 1. 4. 2015 vložila prošnjo za BPP. V zadevi pa niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), saj tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh in tako ni razumno začeti postopka oz. se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Zaradi razjasnitve okoliščin je bila tožnica pozvana k pojasnilu ali je v zadevi že začel teči kakšen postopek, ali je prijavila kaznivo dejanje, ali so bili uvedeni predkazenski ali drugi uradni postopki v zvezi z dogodkom in zatrjevano škodo ter s kakšnimi materialnimi in drugimi dokazi razpolaga glede dogodka in posledicah dogodka. Tožnica je 27. 2. 2015 prišla v stanovanje k A.A., kjer naj bi jo navedeni takrat brcnil v desno nogo in ji povzročil podplutbo v velikosti 3 x 3 cm, zaradi česar je poiskala zdravniško pomoč, saj je imela zaradi tega bolečine ter bila tri tedne omejena v svojih aktivnostih. V dopolnitvi vloge je tožnica navedla, da je dejanje prijavila na policiji, vendar nima podatkov o nadaljnjem postopku. Priložila je zdravniško potrdilo z dne 6. 6. 2015 kot dokaz, da je bila 27. 2. 2015 zares poškodovana. Kot pričo dogodka je navedla B.B.. V stanovanje k A.A. je prišla 27. 2. 2015 okoli 16.30 ure, poškodbo pa je povzročil okoli 15.00 ure. Po enem tednu je šla k zdravniku, ki pa jo je napotil na policijo. Ta je zahtevala zdravniško potrdilo, zato je šla nazaj k zdravniku po potrdilo. Plačilo odškodnine zahteva v višini 5.000,00 EUR. Meni pa, da je upravičena vsaj do zneska 1.500,00 EUR. Po poizvedbi o dogodku 27. 2. 2015 pri PP Tržič je bilo ugotovljeno, da tožnica predloga za pregon kaznivega dejanja ni podala. Organ za BPP je na osnovi ugotovljenega dejanskega stanja presodil, da niso izpolnjeni vsebinski pogoji za odobritev predlagane oblike BPP iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, zato je prošnjo za odobritev BPP zavrnil. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je organ za BPP neupravičeno zavrnil prošnjo, ker ni tožnica podala predloga za kazenski pregon storilca zaradi povzročitev telesne poškodbe. Razlog za zavrnitev pa je bil tudi, da je dejanje prijavila šele teden dni po zatrjevanem dogodku in da je zdravnika obiskala šele po prijavi dogodka na PP Tržič, kar ne ustreza dejanskemu stanju. Tožnica je en teden po dogodku odšla v ZD Tržič k osebnemu zdravniku, ki je pri tožnici opazil podplutbo na desnem stegnu velikosti 3 x 3 cm in ji svetoval, naj dogodek prijavi na policiji, zaradi česar je tudi odšla na PP Tržič in dogodek prijavila. Tožnica pred tem ni upala na policijo, saj ji je povzročitelj poškodb A.A. grozil. K zdravniku je odšla šele po enem tednu, ker je mislila, da se bodo bolečine po nekaj dneh zmanjšale. Tožena stranka v obrazložitvi prihaja sama s seboj v nasprotju, ko navaja, da je tožnica odšla k zdravniku šele po prijavi dogodka na policiji, kar pa ni res, saj je bila najprej pri zdravniku. Nepravilna je tudi ugotovitev, da ni podala predloga za pregon kaznivega dejanja. Na policiji je prijavila dogodek, napravljen pa je bil tudi zapisnik. Gre za različna postopka – kazenski in pravdni. Tožena stranka ne bi smela morebitne neprijave dogodka na policiji opredeliti kot razloga za zavrnitev vloge za BPP. Tožnica je v dopolnitvi prošnje tudi navedla pričo B.B., ki bi lahko potrdila navedbe tožnice. Naredila je vse kar je bilo v njeni moči: odšla je k zdravniku in na policijo. Tako ni jasno, kaj bi morala še napraviti, da bi tožena stranka ocenila, da ima izglede za uspeh. V dopolnitvi vloge pa je tudi navedla, da je v odškodninskem zahtevku zahtevala višji znesek zato, ker je upala, da bo vsaj nekaj prejela. Nikoli pa ni zahtevala BPP za odškodnino v višini 5.000,00 EUR, saj tega v prošnji ni navedla. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponoven postopek, tožnici pa tudi prisodi povračilo stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da meni, da tožnica v predmetni odškodninski zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnica zatrjuje, da je napravila vse, kar je lahko storila, pri tem pa ne zanika časovnega zamika pri prijavi dogodkov in obiska zdravnika. Navedeno ima pomemben vpliv na izglede za uspeh zaradi dokazovanja vzročne zveze med zakrivljenim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Zatrjevana škoda naj bi bila posledica udarnine v desno stegno tožnice (podplutba 3 x 3 cm), zaradi česar naj bi bila tožnica omejena pri vsakodnevnih opravilih in hoji. Navedbe o nematerialni škodi pa so splošne in brez ustreznih dokazov. Odškodninski zahtevek škodo zaradi modrice, zaradi katere naj bi šla tožnica k zdravniku 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, kaže na očitno nerazumno pričakovanje tožnice. Tožnica je kot pričo navedla B.B., ki naj bi potrdila tožbene navedbe ni pa navedla, kaj naj bi priča lahko povedala. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

V pripravljalnih vlogah tožnica navaja, da se je po obisku pri zdravniku v ZD Tržič po priporočilu zdravnika oglasila na PP Tržič in prijavila dogodek. Kaj so potem tam storili z njeno prijavo, tožnici ni znano. Dejstvo, da ni odšla takoj k zdravniku, pa ne more pomeniti, da ni bila poškodovana v škodnem dogodku 27. 2. 2015. Tožnica je navedla B.B. kot pričo, ki bi lahko navedla, da se je dogodek 27. 2. 2015 dejansko zgodil in da je takrat tožnica utrpela poškodbe. Neutemeljene so tudi navedbe, da je tožničina nematerialna škoda neizkazana in nekonkretizirana. Tožnica je zgolj podala prošnjo za BPP, ni pa še vložila odškodninske tožbe. Običajno je, da se v tej tožbi kot dokaz predlaga vpogled v zdravstveni karton tožnice, iz katerega bo tudi v tem primeru razvidno, da so navedbe tožnice resnične. V pristojnosti pravdnega sodišča pa je, da presodi pogoje za plačilo odškodnine. Tožnica je v dopolnitvi vloge priložila zdravniško potrdilo z dne 10. 3. 2015 iz katerega izhaja, da je bila pri zdravnici in da je poškodbe pridobila, ker jo je znana oseba udarila v desno stegno. Višina odškodnine, ki jo bo zahtevala, pa bo določena šele v tožbi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, v čem je zahteva oz. pričakovanje tožnice v nesorazmerju z dejanskim stanjem. Sklicuje se na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi I U 1429/2014 z dne 7. 10. 2014. Tožnica je dogodek prijavila na PP Tržič, verjetno 7. 3. 2015. Sodišču predlaga, naj po uradni dolžnosti pridobi te podatke. Tožena stranka napačno ugotavlja, da nima niti za en element odškodninske odgovornosti zanesljivih dokazov. Tožnica je šla k zdravniku, na policijo, navedla je, da ima pričo B.B., ki je bila prisotna ob dogodku in bi lahko pričala, da je poškodbo tožnici prizadel A.A.. Glede časovne oddaljenosti dogodka in obiska tožnice pri zdravnika pa pojasnjuje, da je najprej menila, da bodo bolečine prenehale. K zdravniku je šla šele po tem, ko ni bilo nič boljše s poškodbo. Tudi dejstvo, da je najprej zahtevala od A.A. 5.000,00 EUR, nato pa navedla, da bo zahtevala manj, ne vpliva na presojo izgledov tožnice za uspeh (24. člen ZBPP). Glede navedbe ure poškodbe pa navaja, da je prišlo do pisne pomote. Tožena stranka je pri svoji presoji izgledov za uspeh prekoračila svoje pristojnosti. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalne vloge tožnice navaja, da morajo biti za izplačilo odškodnine podane vse predpostavke – protipravnost, vzročna zveza, škoda in krivda. Dokazovanje obstoja prvih treh predpostavk, bremeni oškodovanko, če želi uspeti. Tožnica pa nima niti za en naveden element zanesljivih dokazov. V pripravljalni vlogi tožnica navaja, da bo višina odškodninskega zahtevka določena šele v tožbi, iz upravnega spisa pa je bilo razvidno, da želi tožiti za 5.000,00 EUR odškodnine. Navedbe tožnice, da ji ni potrebno navesti, o čem bi priča izpovedala v pravdni zadevi glede odškodnine, niso upravičene. Navedba priče, za katero stranka ne more navesti, o čem bo izpovedala in kaj želi z njeno izpovedbo dokazati, ne kaže izgledov za uspeh. Če bi bil predlagan predlog za kazenski pregon, pa bi bilo iz uradnega zaznamka o izjavi priče mogoče zanesljivo ugotoviti, o čem bi priča lahko izpovedala. Dejstvo, da pregon ni bil predlagan, pa ne kaže izgledov za uspeh z odškodninskim zahtevkom, marveč ravno nasprotno. V sodbi Upravnega sodišča I U 1429/2014 z dne 7. 10. 2014 pa je šlo za drugačno dejansko stanje, kar toženka opiše. Pričakovanje tožnice v njeni zadevi je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožba ni utemeljena Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z njenimi razlogi strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP zaradi vložitve tožbe zoper A.A. zaradi plačila odškodnine 5.000,00 EUR zaradi modrice, ki naj bi jo povzročil 27. 2. 2015, ker naj tožnica po mnenju tožene stranke v zadevi ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh in zato ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Na podlagi 24. člena ZBPP je potrebno pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, mora biti poleg finančnega pogoja, kumulativno izpolnjen tudi pogoj, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi porabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilke očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilke v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da želi tožnica BPP za pravdni postopek zaradi odškodnine za škodo, povzročeno tožnici s škodnim dogodkom, ki se je zgodil 27. 2. 2015, ko je prišla v stanovanje k A.A., kjer naj bi jo navedeni takrat brcnil v desno nogo in ji povzročil podplutbo v velikosti 3 x 3 cm, zaradi česar je tudi poiskala zdravniško pomoč, saj je imela zaradi tega bolečine ter bila tri tedne omejena v svojih aktivnostih. Za uspešno uveljavljenje odškodninskega zahtevka v pravdnem postopku mora oškodovanka skladu s 131. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) dokazati: protipravnost ravnanja, nastalo škodo in vzročno zvezo med škodo in protipravnem ravnanjem. Tožena stranka je zato pravilno presojala, v kakšni meri so v predmetni zadevi predhodno navedeni elementi za uveljavljanje odškodninskega zahtevka izkazani, ter glede na ugotovljeno dejansko stanje, v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojala verjetnost tožnice za uspeh v pravdnem postopku.

Na podlagi 24. člena ZBPP se v postopku reševanja prošnje za dodelitev BPP presoja verjetnost izgleda za uspeh glede na razpoložljive listine in druga dejstva, ki so pridobljena po uradni dolžnosti ali pa jih prosilci sami predložijo. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da navedbe tožnice, da je prijavila kaznivo dejanje na PP Tržič sodišča ne držijo, saj iz odgovora PP Tržič z dne 24. 4. 2015 izhaja, da tožnica predloga za pregon kaznivega dejanja ni podala. Res je, da pravdni in kazenski postopek predstavljata dva različna postopka, kot to ugovarja tožnica, vendar pa bi kazenski pregon storilca škodnega dejanja tudi po mnenju sodišča možnost tožnice za uspeh pravdnem postopku povečal. Tožnica zatrjuje, da je prišlo do škodnega dogodka 27. 2. 2015, iz predloženega zdravniškega potrdila ZD Tržič pa izhaja, da je tožnica obiskala zdravnika 10. 3. 2015, to pa je 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Časovna oddaljenost škodnega dogodka in zdravniškega izvida tudi po presoji sodišča bistveno otežuje dokazovanje vzročne zveze med zatrjevano škodo in škodnim dogodkom, kar tudi po mnenju sodišča vpliva na verjetne izglede tožnice za uspeh. V smislu ugotavljanja izgledov za uspeh odškodninske tožbe tožnica ni navedla konkretno, kaj bi lahko priča B.B. povedala o škodnem dogodku. Navedbe tožnice v prošnji so tudi same s seboj v nasprotju. V dopolnitvi vloge tožnica navaja, da naj bi prišla v stanovanje k A.A. 27. 2. 2015 okoli 16.30 ure, škodo pa naj bi ji povzročil okoli 15.00 ure. Tožnica o navedbah časa v opisu dogodka zgolj pojasnjuje, da naj bi prišlo do pisne pomote, vendar navedenega ni pojasnila. Zato tudi po presoji sodišča iz vsega navedenega izhaja, da tožničina navajanja niso skladna. Iz upravnega spisa je razvidno, da toženka želi tožiti za 5.000,00 EUR odškodnine zaradi udarnine v desno stegno tožnice (podplutba 3 x 3 cm) zaradi česar naj bi bila tožnica omejena pri vsakodnevnih opravilih in hoji. Ta okoliščina po mnenju sodišča kaže na to, da je pričakovanje tožnice očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na povedano odškodninski zahtevek v višini 5.000,00 EUR za modrico na nogi, ki je bila ugotovljena 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, za katerega ni bil predlagan pregon kaznivega dejanja tudi po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP.

Glede na predhodno navedeno pogoj, da ima tožnica verjetne izglede za uspeh v predmetni zadevi, tudi po presoji sodišča ni izkazan. Tožena stranka je v zadevi pravilno odločila na podlagi določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitve določb na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.