Jedro

Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz 1. odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa z dne 14. 10. 2014 (red. št. 282) in z dne 17. 11. 2014 (red. št. 296) potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 10. 2014 (red. št. 282) odločilo o preizkusu terjatev, prijavljenih v postopku prisilne poravnave. V navedenem sklepu se je sklicevalo na predlog upravitelja v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 2. 10. 2014 (red. št. 278) kot sestavni del izrek navedenega sklepa.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila upnica Republika Slovenija (red. št. 290). Zatrjevala je, da je izpodbijani sklep nepopoln in nepravilen, ker je sodišče odločalo na osnovi neresničnih oziroma pomanjkljivih podatkov v načrtu in finančnem poročilu. Pritožba je bila pritožbenemu sodišču predložena v obravnavanje 19. 11. 2014 pod opr. št. Cst 539/2014. 3. Prvostopenjsko sodišče je v istem insolvenčnem postopku dne 17. 11. 2014 izdalo dopolnilni sklep (red. št. 296), s katerim je dopolnilo odločitev v sklepu o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2014. 4. Tudi zoper ta dopolnilni sklep je pritožbo v pritožbenem roku vložila upnica Republika Slovenija (red. št. 306). V njej se je sklicevala na navedene razloge v pritožbi z dne 29. 10. 2014. Pritožba je bila predložena pritožbenemu sodišču v reševanju 24. 11. 2014 in vpisana pod opr. št. Cst 547/2014. 5. Ker gre v obeh obravnavanih pritožbenih postopkih pod opr. št. Cst 547/2014 in 539/2014 za medsebojni povezani in soodvisni zadevi, je pritožbeno sodišče o obeh pritožbah odločalo z enim samim sklepom.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V okviru pritožbe (red. št. 290) zoper sklep o preizkusu terjatev se je pritožnica sklicevala, da je v postopku prisilne poravnave prijavila več terjatev, ki so bile obravnavane in priznane. Zatrjevala pa je, da ni prijavila z zastavno pravico zavarovane terjatve v skupnem znesku 182.826,81 EUR s pripadki na nepremičnini parc. št. 226/32 k.o. X z zaznambo neposredne izvršljivosti. Pritožnica vidi nezakonitost v izpodbijanem sklepu v tem, da dolžnik te s strani pritožnice neprijavljene terjatve ni omenil v poročilih in načrtih finančnega prestrukturiranja. Takšno sklepanje pritožnice je materialnopravno zmotno.

8. Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz prvega odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice. Ker pritožnica v ničemer ne izpodbija izpodbijanega sklepa v tistem delu, ki se nanaša na odločitev o s strani pritožnice prijavljenih terjatev, se tako izkaže, da pritožbeno sklicevanje na nepopolnost in nepravilnost izpodbijanega sklepa nima materialnopravne podlage.

9. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo morebitnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Iz istega razloga se tako izkaže kot neutemeljena tudi pritožba (red. št. 306) zoper dopolnilni sklep z dne 17. 11. 2014 (red. št. 296). Zato je pritožbeno sodišče tudi to pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.