Dopustnost merjenja hitrosti vozil s strani fizične osebe za namen izboljšanja prometne varnosti

Datum

30.04.2026

Številka

07121-1/2026/424

Kategorije

Definicija OP, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede

dopustnosti merjenja hitrosti vozil mimo vaše hiše z uporabo lastne opreme. Navajate, da bi meritve izvajali anonimno, brez evidentiranja vozil ter brez uporabe videonadzora ali drugih snemalnih naprav, pri čemer bi bili rezultati uporabljeni izključno kot podlaga za pripravo priloge k pobudi za dopolnitev prometne signalizacije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Obrazložitev

Anonimno merjenje hitrosti brez možnosti identifikacije posameznikov praviloma ne predstavlja obdelave osebnih podatkov, zato se Splošna uredba ne uporablja. Če bi obdelava osebnih podatkov obstajala, ta ne bi spadala v področje uporabe Splošne uredbe le, kadar bi šlo za izključno osebno ali domačo dejavnost brez posredovanja podatkov tretjim osebam.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven nadzornih ali drugih uradnih postopkov presojati konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov. Hkrati pojasnjuje, da njegove pristojnosti ne segajo na področje tehnične ustreznosti ali uporabe merilnih naprav niti na področje sankcioniranja kršitev zakonodaje, ki ne zadevajo varstva osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da se Splošna uredba uporablja le v primeru obdelave osebnih podatkov, tj. podatkov, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo. Kadar meritve hitrosti ne vključujejo obdelave podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posameznike identificirati (neposredno ali posredno), takšna dejavnost praviloma ne predstavlja obdelave osebnih podatkov v smislu navedene uredbe.

Na podlagi informacij, ki ste jih navedli, bi meritve izvajali z lastno opremo, brez uporabe videonadzora ali drugega snemanja, brez evidentiranja registrskih številk ali drugih identifikacijskih podatkov vozil ter brez vzpostavitve kakršnekoli zbirke osebnih podatkov, pri čemer bi bili rezultati uporabljeni zgolj v agregirani, statistični obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov.

V primeru, ko se ne zbirajo ali drugače obdelujejo podatki, na podlagi katerih bi bili posamezniki določljivi (tudi posredno, npr. preko registrskih številk vozil), takšni podatki načeloma ne predstavljajo osebnih podatkov. Tudi če bi obdelava zajemala osebne podatke, ta ne bi spadala v področje uporabe Splošna uredbe, kadar bi jo fizična oseba izvaja v okviru izključno osebne ali domače dejavnosti. Ta pogoj praviloma ni izpolnjen, kadar se osebni podatki posredujejo tretjim osebam; kadar pa so posredovani zgolj agregirani in anonimizirani podatki, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov, takšni podatki ne predstavljajo osebnih podatkov.

Ob upoštevanju navedenega IP ocenjuje, da v opisanem primeru, kjer gre za anonimno merjenje hitrosti brez snemanja in brez identifikacije vozil ali posameznikov, določbe Splošne uredbe najverjetneje niso relevantne. Posledično se tudi vprašanja zakonitosti videonadzora ali drugih oblik nadzora, ki bi lahko posegale v zasebnost posameznikov, ne odpirajo. Če pa bi se način izvajanja meritev spremenil tako, da bi vključeval zajem podatkov (npr. slikovnega ali drugega gradiva), na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati posameznike ali vozila, bi takšna dejavnost lahko predstavljala obdelavo osebnih podatkov, ki jo je treba presojati z vidika varstva osebnih podatkov in drugih relevantnih predpisov.

IP ob tem poudarja, da meritve hitrosti, ki jih izvaja fizična oseba brez ustreznih zakonskih pooblastil in brez uporabe overjenih merilnih naprav, nimajo narave uradnih meritev in ne morejo predstavljati podlage za sankcioniranje v prekrškovnih postopkih. Takšni podatki imajo lahko zgolj informativno oziroma podporno vrednost (npr. kot del pobude za izboljšanje prometne varnosti ali spremembo prometne ureditve).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka