30. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nine Lunaček, Ljubljana – Dobrunje, ki jo zastopa Matiček Žumer, odvetnik v Ljubljani, na seji 30. oktobra 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11 – popr., 53/12, 9/13 in 23/13 – popr.) v delih, ki se nanašajo na zemljišče parc. št. 1441/7, k. o. Dobrunje, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del v delih, ki se nanašajo na njeno zemljišče parc. št. 1441/7, k. o. Dobrunje. Navaja, da je bila z izpodbijanima prostorskima aktoma spremenjena namenska raba navedenega zemljišča iz stavbne v kmetijsko. Izpodbijana prostorska akta naj bi bila v neskladju s 14., 33., 67. in 69. členom, prvim in drugim odstavkom 120. člena ter 153. členom Ustave.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Da bi se pobudnica lahko uspešno sklicevala na subjektivni rok, bi torej morala dokazati, da je za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Izpodbijana prostorska akta sta začela veljati 23. 10. 2010, pobudnica pa je pobudo vložila 22. 6. 2012. Za škodljive posledice naj bi izvedela ob prejemu potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 23. 6. 2011, ki ga je pridobila z namenom pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pobudnica pojasni tudi, da je v letu 2008 že vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na navedenem zemljišču, vendar je bila ta zavrnjena, v naslednjih letih pa ni pristopila k reševanju težav v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja zaradi družinskih obveznosti. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnica s temi navedbami, pri čemer je treba upoštevati tudi, da je bila že pred sprejetjem izpodbijanih prostorskih aktov seznanjena z njuno pripravo (kot izhaja iz k pobudi priloženega potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 8. 11. 2007 in lokacijske informacije z dne 21. 11. 2007), ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).