Jedro

Če je investitor presegel dela, ki so bila dovoljena, to še ni razlog za nezakonitost gradbenega dovoljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.2.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 13.2.2001, s katero je bilo odločeno, da se pusti v veljavi gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota Ljubljana z dne 4.8.1997, s katerim je bila investitorju A.A. dovoljena obnova stavbe in pročelja hiše, ob tam navedenih pogojih. Tožena stranka je ugotovila, da je imel tožnik v obnovljenem postopku možnost varovati svoje pravice in pravne koristi.

Sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožuje tožnik. Ponavlja svoj ugovor, da že izvedena gradnja investitorja bistveno odstopa od dovoljene. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Prizadeta stranka (investitor) v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena iste zakonske določbe se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vloži se lahko zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta je urejeno v določbah 37.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO). Postopek, ki se začne z zahtevo investitorja, h kateri je treba predložiti projektno dokumentacijo, določeno v 1. odstavku 37.a člena ZGO, konča pa z izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta, pomeni izjemo od pravila, da je treba za poseg v objekt in njegove konstrukcijske elemente pridobiti lokacijsko dovoljenje. Ker gre torej pri izdaji gradbenega dovoljenja po določbi 37.a člena ZGO za izjemo, te izjeme zato ni mogoče širše uporabljati, kot to izhaja iz zakonske ureditve. Po vpogledu v sporno gradbeno dovoljenje z dne 4.8.1997 in v predložene upravne spise ter v projekt za izvedbo del je sodišče prve stopnje ugotovilo, kot tudi prej že tožena stranka, da z izdanim dovoljenjem niso bila presežena dela, ki jih je dovoljeno izvesti z gradbenim dovoljenjem za rekonstrukcijo po navedeni določbi ZGO, saj se na njegovi podlagi nedvomno ne spreminja namembnost objekta in tudi ne njegova velikost, to pa tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni, da je bila odločitev organa prve stopnje, ko je v obnovljenem postopku sporno gradbeno dovoljenje pustil v veljavi, pravilna in zakonita, prav pa je ravnal tudi toženec, ko je navedeno odločitev potrdil. Sodišče prve stopnje zato ni nepravilno uporabilo materialnega prava, ko je ob enaki presoji tožbo tožnika zavrnilo. Če je investitor presegel dela, ki so mu bila dovoljena v gradbenem dovoljenju, to ne more biti podlaga za drugačne odločitve.

Revizijsko sodišče je zato pri odločanju o reviziji skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1 in na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno.