Jedro

Za pretrganje zastaranja ni relevantno, kdaj je sama prejela sklep o izvršbi, temveč kdaj je bila tožba (oziroma izvršilni predlog) vložena.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 13869/2007 z dne 21. 11. 2007 ter toženki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 92,5 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bila o neodplačanem kreditu obveščena z dopisi in opomini ter da je bila seznanjena z odstopom terjatve tožeči stranki. Sodišče je zmotno uporabilo določila o zastaralnem roku, saj je Z. na podlagi odškodninskega zahtevka odškodnino izplačala 13. 2. 2006, toženki pa je bil predlog za izvršbo vročen 16. 1. 2012. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka na podlagi prijave zavarovalnega primera kreditodajalki toženke (B., d. d.) izplačala odškodnino v višini 7.028,34 EUR, kar je predstavljalo zapadli, a neodplačani dolg toženke do omenjene banke na dan 23. 2. 2006. Tožnica je v spis vložila številne listine, iz katerih izhaja, da je banka obveščala toženko o stanju dolga ter o zamudi pri plačilu, pa tudi o odstopu od kreditne pogodbe in predaji primera zavarovalnici. Da je bila toženka s tem seznanjena, izhaja tudi iz njenega dopisa z dne 27. 2. 2006 (listovna A30), v katerem priznava svojo obveznost in prosi za odlog plačila zaradi brezposelnosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena o svoji obveznosti in o odstopu terjatve tožnici, tako temeljijo na predloženih listinskih dokazih, zato so pavšalne pritožbene navedbe, ki te zaključke grajajo, neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila o zastaranju. Zastaralni rok, ki je pričel teči 13. 2. 2006, je bil namreč pretrgan z vložitvijo predloga za izvršbo, ta pa je bil vložen 2. 11. 2007, torej dobro leto po samem izplačilu odškodnine banki ter pred iztekom triletnega zastaralnega roka. Za pretrganje zastaranja v skladu z določilom 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) namreč ni relevantno, kot zmotno meni toženka, kdaj je sama prejela sklep o izvršbi, temveč kdaj je bila tožba (oziroma izvršilni predlog) vložena.

Ker v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katerem bi pritožbeno sodišče pazilo v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).