Jedro

Za vprašanje, ali je določen gospodarski subjekt zavezan k revidiranju, je matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (1. čl.), ne more tega vprašanja urejati drugače. Pritožnik navaja, da v skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju računovodskih izkazov, s tem pa smiselno zatrjuje, da gre pri njem za takšno majhno družbo po določilih ZGD, za katero obveznost revidiranja ne velja. Če to drži, potem zanj ne bo veljala obveznost k predložitvi revidiranih listin iz 3. tč.

4. odst. 47. čl. ZPPSL.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom in ustavilo postopek. V obrazložitvi je navedlo, da tudi po dolžniku popravljeni načrt finančne reorganizacije nima vseh sestavin in prilog iz 47. čl. ZPPSL, ker načrtu niso predloženi revidirani izkazi za zadnje poslovno leto (za leto 2003) in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja (3. točka 4. odst. 47. čl. ZPPSL).

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da zavrže sklep o zavrnitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave in s postopkom prisilne poravnave nadaljuje. Zatrjuje, da so računovodski izkazi priloženi načrtu finančne reorganizacije v prilogi 1. V zvezi z revizijo računovodskih izkazov pa navaja, da je dolžnik v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) majhna družba in zato v vseh letih svojega poslovanja nikoli ni bila zavezana k revidiranju svojih računovodskih izkazov. V primerih, ko dolžnik ni zavezan k revidiranju računovodskih izkazov, se v praksi pojavlja dilema, ki je rešena v komentarju 47. čl. ZPPSL. Dilema se pojavi, ker ZPPSL navaja, da mora dolžnik predložiti poleg zadnje bilance stanja tudi revidirana izkaza poslovnega izida in finančnega izida in to za zadnje poslovno leto in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja. Pooblaščeni revizor pa lahko v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (ki jih mora upoštevati v skladu z Zakonom o revidiranju), oceni resničnost in poštenost izkaza poslovnega izida in izkaza finančnega izida v primeru, če sta bili revidirani bilanci stanja za zadnji dve poslovni leti. Torej bi moral revidirati računovodske izkaze zadnjega poslovnega leta ter tekočega poslovnega leta do datuma zadnje bilance stanja. In v okviru revidiranja računovodskih izkazov zadnjega poslovnega leta bi moral revizor opraviti tudi revizijske postopke v zvezi s preverjanjem začetnih postavk bilance stanja zadnjega poslovnega leta. Šele na podlagi opravljenih ustreznih revizijskih postopkov pooblaščeni revizor lahko izda poročilo o revidiranju računovodskih izkazov obračunskega oz. obračunskih obdobij, v skladu z ZPPSL. Iz navedenega izhaja, da bi moral pooblaščeni revizor opraviti revizijske postopke na tri datume bilance stanja, veliko potrebnih postopkov, ki se nanašajo na preverjanje napr. zalog in terjatev pa naknadno niti ni možno opraviti v zadostnem obsegu. Opisana problematika je obravnavana v komentarju 47. čl. ZPPSL, kjer je navedeno, da "revizor lahko oceni resničnost in poštenost teh dveh izkazov (izkaza poslovnega izida in izkaza finančnega izida) samo, če sta bili revidirani bilanci stanja za zadnji dve poslovni leti". Zato je navedeno določbo treba razumeti tako, da mora dolžnik predložiti revidirani izkaz uspeha in finančnega izida za zadnje poslovno leto samo, če je bil v obdobju zadnjih dveh poslovnih let zavezan k revidiranju. Iz enakih razlogov bosta morala biti izkaz uspeha in izkaz finančnega izida za tekoče leto revidirana samo, če je bil dolžnik v obdobju zadnjega poslovnega leta zavezan k revidiranju. Ker dolžnik v skladu z ZGD ni bil zavezan k revidiranju računovodskih izkazov, je revizor v skladu s komentarjem ZPPSL, v svoje poročilo vključil le bilanco stanja na dan 30.8.2004 in predračunsko bilanco stanja na dan 30.8.2004. Pritožba dolžnika je utemeljena.

Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni dolžnik niti v dodatnem roku predložil popolnega načrta finančne reorganizacije, in sicer ni predložil revidiranih izkazov za zadnje poslovno leto (za leto 2003) in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) res določa, da mora dolžnik predložiti revidiran izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja. Vendar pa je treba upoštevati, da gre v obravnavanem primeru za dolžnika, ki je kapitalska družba, organizirana v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Ta za kapitalske družbe določa obveznost vodenja poslovnih knjig in obveznost sestavljanja letnih računovodskih izkazov oz. letnih poročil (51. čl. ZGD). Zaradi uporabe določb ZGD iz 7. poglavja "Poslovne knjige in letno poročilo" pa 52. čl. ZGD, na podlagi tam določenih meril, razvršča družbe na majhne, srednje in velike. Pri tem pa je v 54. čl. ZGD določena obveznost revidiranja s strani pristojnega revizorja le za letna poročila velikih in srednjih družb ter za letna poročila tistih majhnih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu. Za vprašanje, ali je določen gospodarski subjekt zavezan k revidiranju, je matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (1. čl.), ne more tega vprašanja urejati drugače. Pritožnik navaja, da v skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju računovodskih izkazov, s tem pa smiselno zatrjuje, da gre pri njem za takšno majhno družbo po določilih ZGD, za katero obveznost revidiranja ne velja. Če to drži, potem zanj ne bo veljala obveznost k predložitvi revidiranih listin iz 3. tč. 4. odst. 47. čl. ZPPSL. Ker pa sodišče prve stopnje v navedeni smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).