Jedro

Če je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložen po nastanku taksne obveznosti, ga je treba zavrniti. Oprostitev plačila sodnih taks velja le za vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala ob vložitvi predloga za oprostitev oziroma po tem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker se po določbah Zakona o sodnih taksah (ZST) predlog za oprostitev lahko upošteva le za vloge in dejanja, za katere je nastala obveznost plačila takse ob vložitvi predloga ali kasneje. Tožnik pa je v tem primeru vlogo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po tem, ko je davčna obveznost že nastala.

Zoper navedeni sklep vlaga tožnik pritožbo. Predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ki se nanašajo na prisilno izterjavo, in to od 1.2.1998 naprej. Vztraja pri navedbah, ki jih je podal že v dosedanjih vlogah. Navaja, da se njegov tožbeni zahtevek glasi le na to, da s 1.2.1998 ni več plačnik obveznosti, ki izhajajo iz njegove obrti, ker je to dan, ki ga je pristojni davčni organ na J. vpisal v njegovo delovno knjižico kot zadnji dan obrtne dejavnosti. Meni, da na njegovo pritožbo, ki jo je vložil zoper odmerno odločbo z dne 17.7.1998, pritožbeni organ še ni izdal odločbe in tako tudi ta postopek ni pravnomočno končan. Meni tudi, da izpodbijane sodbe upravnega sodišča nimajo pravnega temelja, da bi bile lahko zakonite. Našteva zadeve pred upravnim sodiščem, v katerih je bil oproščen plačila sodnih taks. Te sodbe je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Ker so bile vse odločbe davčnega organa odpravljene, ga sodišče ni bi smelo obremenjevati s plačilom sodnih taks. Opisuje potek postopkov v zvezi z njegovimi davčnimi obveznostmi in pravico do nadomestila za brezposelne in ponovno predlaga, da ga sodišče oprosti plačila vseh sodnih taks v zvezi s prisilno izterjavo davčnih dolgov in prenehanjem delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Po 13. členu Zakona o sodnih taksah (ZST UPB-1, Uradni list RS, št. 20/2004) lahko sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti predpisana dokazila o svojem premoženjskem stanju. Po 14. členu ZST učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. Po 4. členu ZST, ki je relevanten v tem primeru, je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Za tožbo je to ob vložitvi tožbe, za sodbo brez obravnave ob vročitvi sodbe, za pritožbo ob vložitvi pritožbe.

Določba 5. člena ZST se ne nanaša na ta upravni spor. Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana.

Ker po 1. odstavku 14. člena sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožnikov zahtevek za oprostitev plačila sodne takse za tožbo zavrnilo, saj je obveznost plačila sodne takse za tožbo nastala z dnem vložitve tožbe, torej 9.10.2001, tožnik pa je za taksno oprositev za tožbo zaprosil šele z dopisom z dne 17.7.2004, ki ga je prvostopno sodišče prejelo 19.7.2004, torej skoraj tri leta po tem, ko je taksna obveznost že nastala. Tudi če je hotel uveljaviti taksno oprostitev za pritožbo, je bil ta zahtevek prepozen, saj je pritožbo vložil 15.4.2003, prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks pa je sodišče prejelo 19.7.2004. Glede na prej navedene določbe ZST bi torej moral tožnik zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks v vsakem upravnem sporu posebej, torej ob vložitvi vsake tožbe, če bi želel doseči oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in za vse nadaljnje vloge in dejanja, če bi seveda uspel dokazati, da izpolnjuje tudi pogoje iz 3. odstavka 13. člena ZST. Tožnik torej v pritožbi zoper izpodbijani sklep prvostopnega sodišča ne more z uspehom ugovarjati, da je v nekaterih drugih upravnih sporih oproščen plačila sodnih taks, saj bi moral za ta upravni spor, ki ga je prvostopno sodišče vodilo pod opr. št. U 1634/2001, posebej in pravočasno zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.