Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 2. 2015
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Dragan Žohar, namestnik predsednika upravnega odbora, na seji 18. februarja 2015
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07, 76/08, 87/11 in 91/13) se zavrže.
1.Pobudnica izpodbija 63. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki ureja postopek sprejemanja Splošnega dogovora o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za posamezno leto (v nadaljevanju Splošni dogovor) in določanje izhodišč za izvajanje programov, oblikovanje njihov cen ter drugih podlag za sklepanje pogodb z javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev (v nadaljevanju izvajalci). Zatrjuje neskladje s 23. in 25. členom Ustave. Sporna naj bi bila ureditev sprejemanja Splošnega dogovora, ki naj bi temeljila na pogodbenem principu. V primeru, da pogajalci za sklenitev Splošnega dogovora ne dosežejo soglasja o kakšnem vprašanju, pa naj bi bilo določeno, da o spornem vprašanju enostransko odloči Vlada s sklepom, zoper katerega ni ne pravnega sredstva ne sodnega varstva. Da o spornih vprašanjih dokončno odloči Vlada, ki naj bi sicer sodelovala v postopku sprejemanja Splošnega dogovora prek Ministrstva za zdravje, pa naj bi kazalo tudi na neenakopravnost pogajalcev. Pobudnica zatrjuje, da izpodbijana določba neposredno posega ne le v pravice, pravne interese in pravni položaj njenih članov, katere zastopa v postopku sprejemanja in sklepanja Splošnega dogovora, temveč tudi v njen pravni položaj. Z ugoditvijo pobudi bi se namreč izboljšal njen položaj v postopku pogajanj. Izboljšal bi se tudi položaj njenih članov oziroma drugih izvajalcev zdravstvenih storitev, ker bi imeli na voljo sredstvo, s katerim bi jim bil zagotovljen zakonit položaj v postopku skupaj z vsemi pravnimi sredstvi.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Pobudnica predlaga oceno ustavnosti celotnega 63. člena ZZVZZ, vendar iz njenih navedb izhaja, da ji je sporna zgolj ureditev, ki je zajeta v drugem odstavku tega člena in se nanaša na pristojnost Vlade v postopku sprejemanja Splošnega dogovora. Ustavno sodišče je zato preizkus pobude omejilo na drugi odstavek 63. člena ZZVZZ.
4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan.[1] Pobudnica z navedbami o posegu izpodbijane ureditve v pravice svojih članov svojega pravnega interesa torej ne more izkazati.[2] Neposrednega posega v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj pa pobudnica ne utemeljuje. Zgolj z navedbo, da si bo izboljšala položaj v postopku pogajanj pobudnica namreč ne izkaže, v čem naj bi izpodbijana določba ZZVZZ posegala v njen pravni položaj, oziroma ne izkaže, da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njen pravni položaj izboljšal. Pobudnica celo meni, da ni sporno, glede na to, da je zdravstvo ena od najpomembnejših dejavnosti v javnem interesu in da je v celoti financirano iz namensko opredeljenih prispevkov (javnih finančnih sredstev), da o obsegu programov ter o načinu in višini financiranja dokončno odloči Vlada. Glede na navedeno pobudnica ne izkazuje pravnega interesa in je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik
[1]Glej na primer sklep Ustavnega sodišča št. U-I-292/12 z dne 10. 1. 2013, odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-297/08 z dne 7. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 30/11, in OdlUS XIX, 20) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-202/09 z dne 4. 2. 2010.
[2]Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-251/09 z dne 8. 7. 2010 in št. U-I-264/09 z dne 8. 7. 2010 (Uradni list RS, št. 61/10) ob presoji izpodbijanih sklepov Vlade, izdanih na podlagi drugega odstavka 63. člena ZZVZZ, pojasnilo, da pobudniki, izvajalci zdravstvenih storitev, lahko svoje pravice iz pogodbenih razmerij uveljavljajo s pravnimi sredstvi pred pristojnimi sodišči, ki bodo morala presoditi, kakšen učinek, če sploh, imajo izpodbijani sklepi Vlade na njihova pogodbeno urejena razmerja.