Jedro

Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.

Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Predmet tožbenega zahtevka

1. Tožeča stranka kot upravnik zgradbe na naslovu T., v kateri tožena stranka zaseda 839 m2, s tožbo zahteva plačilo 20-ih računov (pa tudi obrestnih računov), ki so zapadli v plačilo od 15. 06. 2000 do 21. 01. 2002. S temi računi (v prilogi od A2 do A22) zahteva plačilo sledečih stroškov:

(1) obratovalni in stroškov

(2) vode in kanalščine

(3) za odvoz odpadkov

(4) za vzdrževanje skupnih prostorov za 50 m2

(5) za upravljanje hiše za 639 m2 (računi A3, A4, A7, A8, A9, A10, A11, A12, A14) in

(6) vse zgoraj navedeno ter še fizično varovanje po specificiranih računih (A5 in A6) ali pa le nekatere od storitev iz točk (1) do (5) (A13 - brez odpadkov) in (A15 - brez vode), ali pa brez obratovalnih stroškov, brez odvoza odpadkov, brez vzdrževanja skupnih delov (A16), ali pa samo plačilo obratovalnih stroškov in vode (A18), ali pa obratovalnih stroškov in upravljanja hiše (A17) ter (A19 - A22).

Dosedanji postopek

2. S prvo sodbo (II Pg 431/2009 izdano v tej zadevi 06. 11. 2006) je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 2.346.549,05 SIT s pripadki (1. točka izreka) in pravdnimi stroški (3. točka izreka), za razliko do vtoževanega zneska 2.398.455,84 SIT, pa je v znesku 51.906,79 SIT s pripadki tožbeni zahtevek zavrnilo. Na pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 249/2007 z dne 13. 03. 2008 prvostopno sodbo v dajatvenem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen znesek v okviru pogodbeno dogovorjenega pavšalnega zneska (200.000,00 SIT) odpade na posamezne storitve. Zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj pravdni stranki pozove k specifikaciji teh zneskov.

3. Z izpodbijano sodbo (II Pg 716/2008 z dne 02. 03. 2011 - 70 v zvezi s popravnim sklepom z dne 14. 04. 2011 - 72) je sodišče prve stopnje ponovno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. V obrazložitvi te sodbe je pojasnilo, da pravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljata Pogodba o upravljanju in vzdrževanju prostorov z dne 13. 06. 1997 (v nadaljevanju: Pogodba A43) z Aneksom z dne 28. 10. 1997 (v nadaljevanju: Aneks A44). Iz teh dveh sporazumov je razvidno, da je tožeča stranka za 200.000,00 SIT na mesec prevzela nase obveznosti plačevanja (zalaganja variabilnih stroškov iz 3. člena Pogodbe v zvezi s 1. členom Aneksa, to je stroškov - za porabljeno sanitarno vodo ter kanalščino, - za ogrevanje, - plačilo takse za odvajanje tehnološke odpade vode, - za odvoz smeti, in ostalo izvajanje storitev upravljanja in vzdrževanja poslovnih prostorov, ki izvirajo iz redne rabe. To pa so: a) tekoča popravila vodovodnih prezračevalnih in ogrevalnih instalacij (zamenjava tesnil, filtrov, ventilov, itd.), vključujoč uporabo materiala; b) pleskanje skupnih prostorov (hodniki, stranišča, avla, servisni prostori), vključujoč porabo materiala; c) varovanje objekta 24 ur; d) receptorska služba in posedovanje telefonskih pogovorov (od 07.00 do 19.00 ure), e) prevzem in oddaja pošte; f) izvajanje zimske službe po funkcionalnem vozišču poslovne stavbe (pluženje snega, posipavanje); g) čiščenje zunanjih površin (čiščenje parkirišč in asfaltnih površin, košnje trave in obrezovanje drevja) in h) kompletno opravljanje s kotlovnico in rezervoarjem za gorivo ter izvajanje storitev, priprava tople vode za centralno ogrevanje.

Zavzelo je stališče (četrti odstavek na 3. strani), da je tožena stranka izpolnjevala vse pogodbeno prevzete obveznosti in v obrazložitvi svoje sodbe povzelo stroške, ki so razvidni iz računov.

Pritožbeni postopek

4. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba je utemeljena.

7. V ponovljenem sojenju je tožeča stranka v V. točki vloge z dne 21. 08. 2008 (list. št. 118) navedla, da je tožeči stranki zaračunavala samo del pogodbeno dogovorjenega zneska za storitve, navedene v računih. Priložila ji je specifikacijo (A77), v kateri je prikazala svoj vidik stroškov in storitev, ki jih je za 200.000,00 SIT na mesec opravljala za toženo stranko.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v novem sojenju tožeča stranka niti v navedbah niti s specifikacijo A77 ni uskladila postavk iz 1. in 2. člena Aneksa z zneski, ki izhajajo iz vtoževanih računov. Tako še vedno ni jasno, katere pogodbeno dogovorjene storitve tožeča stranka pod postavko "obratovalni stroški" in "upravljanje hiše" sploh vtožuje. Ne ena ne druga postavka ne iz Pogodbe ne iz Aneksa ni razvidna. Če pa morda tožeča stranka s tema dvema postavkama vtožuje posamezne v omenjenih dveh sporazumih dogovorjene storitve, pa ni jasno, zakaj potem posebej vtožuje "fizično varovanje", in zakaj posebej še storitve iz 1. člena Aneksa.

9. Doslej je bilo že razčiščeno, da tožeča stranka od Pogodbe A43 z Aneksom A44, ni odstopila. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na 6. in 7. točko svoje obrazložitve v razveljavitvenem sklepu I Cpg 249/2007. Zato je pravno zmotno pritožbeno stališče, da Pogodba in Aneks ne moreta služiti tožeči stranki kot pravna podlaga tožbenega zahtevka.

10. Dokler tožeča stranka ne bo pojasnila vsebine posameznih postavk iz računov in jih uskladila s postavkami iz Aneksa, je dogovor o delilniku nepomemben. Pravdni stranki sta se, kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, dogovorili za fiksen znesek 200.000,00 SIT, ki ga bo stranka tožeči stranki plačevala za točno določene storitve, ki pa jih vseh tožeča stranka ni izvajala, niti jih ne vtožuje.

11. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba med drugim obsegati tudi določen zahtevek in dejstva, na katera tožnik opira ta zahtevek. Če tožba teh sestavin nima, je nepopolna. Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo takemu tožbenemu zahtevku, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni jasno, plačilo katerih storitev je sodišče prve stopnje tožeči stranki sploh prisodilo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj gre za kršitev, katere samo ne more odpraviti.

12. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izdatki sklep po 108. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP. Z njim bo moralo tožečo stranko pozvati, da v prekluzivnem roku skladno s Pogodbo oziroma z Aneksom specificira storitve, ki jih vtožuje (primerjaj 3., 9. in 13. točko te obrazložitve).

13. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje pritožniku, da po 6. točki Specifikacije A77 (vložene z vlogo z dne 21. 08. 2003) na vzdrževanje skupnih delov in naprav odpade 50.090,00 SIT, v vtoževanih računih pa je ta postavka vsaj za 1/2 nižja. K temu pa pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da te postavke v Pogodbi oziroma Aneksu sploh ni.

14. Če tožeči stranki v danem roku tožbe ne bo uspelo oblikovati tako, da bo ta popolna, jo bo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Da bo tako ravnalo, pa bo moralo tožečo stranko v sklepu, izdanem po 108. členu ZPP, tudi opozoriti.

15. Če pa bo tožeča stranka popravila svojo tožbo tako, da bo ta popolna, bo imela tožena stranka možnost podati svoje videnje kalkulacije, ki jo je imela v mislih takrat, ko je s tožečo stranko sklenila Pogodbo in Aneks.

16. Pritožbeno stališče, da je v nadaljnjem postopku tožeča stranka prekludirana glede novih navedb v zvezi z višino vtoževane terjatve, je torej pravno zmotno. Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.

17. Šele v primeru, če bo tožeča stranka oblikovala popolno tožbo, bo moralo sodišče prve stopnje odgovoriti na navedbe tožene stranke, da tožeča stranka v vtoževanem obdobju storitev iz c) do h) točke 2. člena Aneksa ni opravljala, in da ni opravljala storitev iz 1. člena tega Aneksa. Če bo presodilo, da je prav vse storitve opravljala, pa bo ugovore tožene stranke moralo obrazloženo zavrniti.