Jedro

Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženčevo pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz pravdnega spisa ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da je bila osebna vročitev tožbe opravljena v skladu z določili ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da v roku 15 dni plača tožnici 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka (250,00 EUR) dalje do plačila, za obdobje od 1. 12. 2012 do 1. 11. 2017. Odločilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške. Ugotovilo je, da toženec, ki je tožbo prejel 4. 12. 2017, nanjo v tridesetdnevnem roku ni odgovoril, in da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz v tožbi zatrjevanih dejstev, ki ne nasprotujejo dokaznim predlogom.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Pojasnilo je, da je tožba sklepčna in da toženec razen navedbe, da na vročilnici z dne 4. 12. 2017 ni njegov podpis, ni podal konkretnih trditev, iz katerih bi izhajala realna možnost, da je vročilnico podpisal kdo drug. Pritožbena trditev, da vročilnice ni podpisal toženec, je bila pavšalna. S trditvami o različnosti podpisov na več listnih v spisu toženec ni uspel vzbuditi dvoma v pravilnost podatkov na sporni vročilnici, saj ni navedel, katera oseba v hiši bi lahko namesto njega kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico. Ker mora biti dokazni predlog oprt na konkretne trditve, toženec pa svojega trditvenega bremena ni zmogel, ni bilo podlage za izvedbo dokaza z izvedencem grafologom. Čeprav sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem za presojo pristnosti oziroma identičnosti podpisov, je presodilo, da že laična primerjava podpisa na vročilnici z dne 4. 12. 2017 s podpisom na vročilnici z dne 23. 1. 2018 (vročitev zamudne sodbe) in pooblastilu (priloga B1) izkazuje, da različnost podpisov ni takšna, da bi šlo za očitne razlike (na vseh treh listinah je podpis zgolj parafa).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 441/2018 z dne 17. 1. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga z izvedencem grafologom prekomerno poseglo v toženčevo pravico do izjave.

**Revizija tožene stranke**

4. Toženec vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb. Uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. V pritožbi je navedel, da mu tožba ni bila pravilno vročena, ker podpis na vročilnici ni njegov. Predlagal je vpogled listin z njegovim podpisom in postavitev izvedenca grafologa. Ker sodišče temu dokaznemu predlogu ni ugodilo, je prišlo do kršitev iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Bil je prepričan, da je že ob primerjavi podpisa na pooblastilu in povratnici v zvezi s prejeto sodbo jasno, da podpis na povratnici v zvezi s tožbo ni njegov. Sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem za presojo pristnosti podpisov. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča z opr. št. II Ips 69/2015. Predlagani dokazni predolg je bil glavni dokaz, saj bi se lahko le z izvedencem grafologom ovrgel dvom o identičnosti podpisov. Tudi sicer je tožbeni zahtevek v nasprotju z dejstvi, s katerimi je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno iz drugih pravdnih postopkov med strankama in ki se nanašajo na lastništvo spornih nepremičnin. Presoja o sklepčnosti tožbe je napačna, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

5. Tožnica na vročeno revizijo ni odgovorila. Po izteku roka za odgovor na revizijo je poslala vlogo, kjer navaja, da je podana zelo velika verjetnost, da so tožnikove navedbe glede nevročitve tožbe neresnične in da tožnik zlorablja pravico do pravnega sredstva. Predložila je toženčevo drugo pripravljalno vlogo iz postopka z opr. št. I P 147/2017. **Presoja utemeljenosti revizije**

6. Revizija je utemeljena.

7. V skladu z drugim odstavkom 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Zato Vrhovno sodišče ne odgovarja na navedbe revizije, ki dopuščeno vprašanje presegajo.

8. Po drugem odstavku 375. člena ZPP lahko nasprotna stranka odgovori na revizijo v tridesetih dneh od vročitve revizije. Tožnici je bila revizija vročena 19. 2. 2019 in je rok za odgovor na revizijo potekel 21. 3. 2019. Vrhovno sodišče tožničine vloge z dne 10. 7. 2019, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 11. 7. 2019, ni moglo upoštevati.

9. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno (razumno) obrazložiti.1

10. Sodišča izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). V konkretnem primeru se je dokazni predlog tožnika za postavitev izvedenca grafologa nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) pa lahko sodišče zavrne le, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev.2

11. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa ustrezno substanciral. Razločno je pojasnil, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil ta dokaz pravno pomemben. Navedel je, da bo izvedenec grafolog ugotovil, da podpis na sporni vročilnici z dne 4. 12. 2017 ni njegov in da je to jasno že ob primerjavi podpisa na pooblastilu (priloga B1), ki je enak podpisu na vročilnici z dne 23. 1. 2018 glede vročitve zamudne sodbe. Ker je bil toženčev dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa primeren za dokazovanje neresničnosti podatkov na vročilnici, popoln in substanciran, bi njegova izvedba lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženčevo pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz pravdnega spisa ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da je bila osebna vročitev tožbe opravljena v skladu z določili ZPP.

12. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku odločiti ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali sprejem te odločitve.

13. Odločitev o pridržanju odločitve o stroških revizijskega postopka za končno odločbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Odločba US št. Up-233/15 z dne 19. 10. 2017, 11. točka obrazložitve; odločba US št. Up-219/15 z dne 19. 5. 2016, 8. točka obrazložitve; odločba US št. Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007, 8. točka obrazložitve; odločba US št. Up-77/01 z dne 4. 3. 2004, 9. točka obrazložitve. 2 Sklep VS RS z dne 14. 5. 2015, opr. št. II Ips 69/2015.