Jedro

Soglasje k sklenitvi sodne poravnave sodišče poda, kadar je sklenjena poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja za sklenitev sodne poravnave.

Za izdajo soglasja ne zadostuje, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, temveč mora biti sklenitev sodne poravnave opravičena s koristmi za stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se upravitelju ne da soglasje k sodni poravnavi, sklenjeni v gospodarskem sporu Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 78/2017 dne 28.9.2021. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, da sta pravdni stranki v gospodarskem sporu sklenili pogojno sodno poravnavo, ki jo je sodišče v pravdnem postopku dopustilo in je ni zavrnilo na podlagi določil tretjega odstavka 3. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, zato bi moralo ob pravilni uporabi 322. člena ZFPPIPP podati soglasje k sklenitvi sodne poravnave in za njegovo zavrnitev ne obstajajo nobeni razlogi. Sodišče prve stopnje svoje odločitve tudi ni obrazložilo, sodnik, ki vodi pravdni postopek, pa je na pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca ter stečajnega upravitelja uperil hude in očitno neutemeljene očitke. Na odločitev sodišča prve stopnje je očitno vplival ta dopis sodnika.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da vsebinskega odgovora ne bo vložil, ker je okoliščine, v katerih je nastala sodna poravnava, že obsežno pojasnil v vlogi z dne 8.12.2021. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je podajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave odklonilo, ker je upravitelj najprej ob preizkusu terjatev upnikovo terjatev prerekal, v okviru sodne poravnave pa jo je v celoti priznal, upoštevalo pa je tudi opis okoliščin, v katerih se je upravitelj odločil, da to stori.

6. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje res skopa, vendar se da razbrati, kateri razlogi so sodišče prve stopnje vodili k odločitvi.

7. Da je za sklenitev sodne poravnave o zahtevku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve potrebno soglasje stečajnega sodišča, v zadevi ni sporno (prvi in drugi odstavek 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Tako soglasje sodišče poda, kadar je sklenjena poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja za sklenitev sodne poravnave.

8. Upraviteljev predlog z dne 14.12.2021 (PD 153) takih razlogov sam po sebi ne vsebuje, sklicuje pa se na obrazložitev o okoliščinah sklenitve sodne poravnave, ki jo je upravitelj dal kot odgovor na vlogo sodnika z dne 22.11.2021 (PD 152). Iz te obrazložitve pa izhaja, da je bilo iz obnašanja sodnika na obravnavi v gospodarskem sporu upravitelju nakazano, da bo tožbenemu zahtevku upnika (tam tožeče stranke) ugodil, čeprav je upravitelj prepričan, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, poleg tega mu ni bil dan zadosten čas za odgovor na vlogo tožeče stranke (ker se mu pisanja vročajo v nasprotju z 251. členom ZFPPIPP), zato je pogojno sodno poravnavo sklenil zaradi zmanjšanja stroškov, za plačilo katerih tako ali tako v stečajni masi ni dovolj sredstev.

9. Taki razlogi ne opravičujejo podaje soglasja k sklenitvi sodne poravnave. Za izdajo soglasja ne zadostuje, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, temveč mora biti sklenitev sodne poravnave opravičena s koristmi za stečajno maso. Zato se višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je odklonilo izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.