Jedro

Od tod pomen identifikacije dokazov, na katero je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa upravičeno opozorilo in hkrati pravilno ugotovilo, da vloge kot so kazenska ovadba, zahteva za preiskavo in sodne odločbe, ne morejo biti predmet izločitve. Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne že, da je bilo to v kakršnemkoli smislu storjeno.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega Z.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 16. 5. 2019 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega Z.S. za izločitev dokazov. To je bilo storjeno s sklepom III K 23055/2012. 2. Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki iz, kot so zapisali, vseh izpodbojnih razlogov, obrazloženo pa le zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep spremeni tako, da predlagane dokaze iz spisa samo izloči ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki nasprotujejo dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, po kateri je bilo poročilo Nacionalnega forenzičnega laboratorija kot edini obremenjujoč dokaz za obdolženega, po sklepu istega sodišča z dne 6. 11. 2017, iz spisa izločeno. Posledično bi morali biti iz spisa izločeni tudi preostali dokazi, ki zaradi izvorno nezakonitega dokaza, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, niso dovoljeni. Povezava med dokazi nedvomno izhaja že po zahtevi za razširitev preiskave z dne 20. 9. 2012, ki prav tako ni dovoljena, kot ne morejo biti dovoljena vsa, v zahtevi predlagana procesna dejanja. Če bo pristojni državni tožilec pri obtožnici vztrajal, pritožniki na koncu napovedujejo pritožbo na komisijo Evropske skupnosti zaradi očitnih kršitev direktive EU 2016/343 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku.

5. Ker pritožbena obrazložitev v povzetem končnem delu ni v zvezi s predmetom odločitve kot izhaja iz izreka sklepa, pritožbeno sodišče v nadaljevanju opozarja na razumljive razloge v 7. točki obrazložitve sklepa, po katerih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vzročno posledično razmerje med pridobljenimi dokazi. Izvorni dokaz je zapisnik o hišni preiskavi z dne 10. 5. 2012 z zapisnikom o zasegu predmetov z istim datumom. Del predmetov je bil nato posredovan v preiskavo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju, ki je 19. 6. 2012 izdal prvo poročilo o preiskavi, 18. 7. 2012 drugo poročilo o preiskavi z mnenjem ter 8. 8. 2012 še tretje poročilo o preiskavi.

6. Ker je bil iz spisa izločen le del drugega poročila o preiskavi z dne 18. 7. 2012, je jasno, da iz tega prvo poročilo, zapisnik o zasegu predmetov in zapisnik o preiskavi že kronološko ne morejo izvirati, medtem ko povezava med drugim in tretjim poročilom niti v pritožbeni obrazložitvi ni konkretizirana. Od tod pomen identifikacije dokazov, na katero je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa upravičeno opozorilo in hkrati pravilno ugotovilo, da vloge kot so kazenska ovadba, zahteva za preiskavo in sodne odločbe, ne morejo biti predmet izločitve. Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne že, da je bilo to v kakršnemkoli smislu storjeno.

7. Glede na to, in ker po omenjenem, pritožniki drugih izpodbojnih razlogov niso obrazložili, je bilo o preizkušeni pritožbi odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.