Jedro

V poroštveni pogodbi je jasno zapisano, da za zavarovanje vseh terjatev (z obrestmi, stroški in drugimi stranskimi pristojbinami, ki nastanejo iz dolžniškega razmerja) druga toženka prevzema nerazdelno jamstvo kot porok in plačnik v smislu 1357. člena ODZ. Ob tako jasnem določilu razlaga pogodbe ni potrebna.

ZOR v tretjem odstavku 1004. člena omogoča zavezo, da porok odgovarja kot porok in plačnik, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali pogodbo o najemu posojila in o poroštvu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici znesek 120.653 ATS v tolarski protivrednosti na dan plačila in od 1. 4. 2004 dalje pogodbeno dogovorjene letne 14,50 % kreditne in zamudne obresti.

2. Proti tej sodbi se je toženka pritožila in sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo, tako da je razveljavilo obrestni zahtevek v celotnem obsegu in vrnilo zadevo v novo sojenje, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo glede glavnice 120.653 avstrijskih šilingov, ki je tedaj znašala po izračunu, da je 13,7603 avstrijskih šilingov zadoščalo s 1. januarjem 2002 za 1 euro, 8.768,20 eurov.

3. Proti zavrnilnemu delu sodbe drugostopenjskega sodišča, s katero je sodišče zavrnilo pritožbo glede glavnice, je toženka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker gre za neskladje med odločitvijo sodišča in dokazi v spisu. Navaja, da je tožnica v glavnico neutemeljeno (brez podlage v zakonu) prištevala obresti in od decembra 1999 dalje obračunala 10 % pogodbene obresti in 4,5 % zamudne obresti. Ne strinja se z razlago 9. člena posojilne pogodbe, saj sodišče nejasnih določil po 100. členu tedaj veljavnega ZOR ne sme razlagati v škodo stranke. Ta točka govori zgolj o odpovedi ugovorom, ki jih kot poroku dovoljuje zakon. Pravice posojilojemalca preidejo na poroka šele tedaj, ko so vsi ugovori posojilodajalca zoper glavnega dolžnika v celoti izpolnjeni. Do tega trenutka se plačila poroka štejejo kot varščina in je posojilodajalec upravičen z njimi ob vsakem času poravnati svoje zahtevke. Meni, da to negira stališče sodišča o solidarni odgovornosti in govori v prid subsidiarni odgovornosti. Dodaja še, da je v pritožbi izpostavila vprašanje, katero pravo je sodišče uporabilo, a ni prejela odgovora.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje, ki je dovolilo obnovo proti drugi toženki, je izvedlo dokazni postopek in ugotovilo, da je prvi toženec s posojilno pogodbo, ki jo je sklenil 18. 9. 1997 s tožnico, najel obročni kredit v znesku 73.000 avstrijskih šilingov ter določil število obrokov, višino obroka in obrestno mero. Ker svojih obveznosti ni poravnal, je na podlagi določil v pogodbi dolžan plačati celoten dolg. V skladu z veljavno pogodbo je tožnica uskladila dogovorjene pogoje spremenjenim denarnim razmeram na finančnem trgu in obrestno mero pogodbenih obresti dvignila z 8 na 10 odstotkov. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolg 31. 3. 2001 znašal 120.653 avstrijskih šilingov. Ker ga prvotoženec ni plačal, mora dolg plačati druga toženka, ki se je 19. 9. 1997 zavezala kot glavni porok in dolžnik. Res je zanikala podpis tega dokumenta, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpis na dokumentu njen. To je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, ki je glede vtoževane glavnice ugotovilo, da se je druga toženka zavezala kot porok in plačnik, ker je tako izrecno navedeno v pogodbi, zapis v 9. točki pa se nanaša na ugovore.

7. Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta izhajali iz pogodbenih določil. V poroštveni pogodbi je pod tč. 1. jasno zapisano, da za zavarovanje vseh terjatev (z obrestmi, stroški in drugimi stranskimi pristojbinami, ki nastanejo iz dolžniškega razmerja) druga toženka prevzema nerazdelno jamstvo kot porok in plačnik v smislu 1357. člena Občnega državljanskega zakonika. Ob tako jasnem določilu razlaga pogodbe, ki jo ponuja revidetka, ni potrebna.

8. Tudi njen pomislek, češ da sodišče druge stopnje ni pojasnilo, katero materialno pravo je uporabilo, ne pomeni bistvene kršitve določb ZPP, niti zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči sta jasno razložili, da sta izhajali iz pogodbenih določil in solidarno poroštvo poznajo in dovoljujejo vsi evropski obligacijski zakoni. Res bi bilo prav, da bi sodišči pojasnili, da je treba po določilih Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)(2) tedaj, ko pogodbeni stranki izbereta le pristojnost sodišča, ne pa tudi prava, ki naj se uporabi (19. člen ZMZPP), upoštevati določilo 20. člena tega zakona, ki predvideva uporabo prava, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Pri tem se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče. Gre torej za prebivališče toženca in za uporabo slovenskega materialnega prava. Za akcesorni pravni posel se uporabi pravo, ki velja za glavni posel (27. člen ZMZPP), torej spet slovensko materialno pravo. In ker naš ZOR(3), ki je tedaj veljal, v tretjem odstavku 1004. člena omogoča zavezo, da porok odgovarja kot porok in plačnik, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali pogodbo o najemu posojila in o poroštvu.

9. Pri višini glavnice na dan 31. 3. 2001 sta sodišči pravilno upoštevali pogodbena določila in izpis kreditnega konta. ZOR pri posojilni pogodb omogoča obveznost plačila dogovorjenih pogodbenih obresti (558. člen). Osem ali deset odstotne pogodbene obresti niso oderuške, tudi če k temu prištejemo 4,5 odstotne zamudne obresti.

10. Tako se izkaže, da sta sodišči prve in druge stopnje dovolj popolno razjasnili in ugotovili dejansko stanje, da očitki bistvenih kršitev procesnega prava niso utemeljeni, materialno pravo pa je pravilno uporabljeno. Zato je Vrhovno sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo. Po prvem odstavku 165. člena ZPP je v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije.

.Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999-45/2008 Op. št. (2): Uradni list RS, št. 56/1999 Op. št. (3): Uradni list RS, št. 29/1978-57/1989