Jedro

Odsotnost listine, ki bi omogočala preveritev pravilnosti evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru, še ne utemeljuje zaključka, da so bili zaradi napake v postopku evidentiranja podatki v zemljiški kataster vpisani napačno. Breme dokazovanja napačnega vpisa podatkov v zemljiški kataster je na ramenih predlagatelja postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (prvostopni organ), je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parc. št. *44/8 v k.o. ... Organ v obrazložitvi navaja, da je tožnik v zahtevi predlagal, naj organ na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) popravi napačni vpis in v podatke katastra (ponovno) vpiše parc. št. *44/8 dvorišče 243 m2 k.o. ... ter o izvršeni uskladitvi obvesti tožnika; tožnik je prepričan, da gre za (staro) napako v postopku evidentiranja (v letu 1914). V skladu z 9. členom ZEN je prvostopni organ ugotovil, da je tožnik upravičena oseba za vložitev zahteve, saj je njen pravni interes izkazan z lastništvom parcele *44/8 k.o. ..., vpisanim v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Cerknici. V nadaljevanju so bili preverjeni zadnji vpisani podatki ter podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra parcelni imenik, prav tako je bila preverjena možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se zadnji vpisani podatki za parc. *44/8 v k.o. ... ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, ki ga predstavlja osnovni parcelni imenik za leto sprememb 1899, pregled sprememb za leto 1914 in zemljiškokatastrski načrt list 2; v letu sprememb 5/1914 je bila parcela *44/8 ukinjena, tako stanje prikazuje sedanje stanje baze podatkov zemljiškega katastra. Geodetski organ še navaja, da za spremembo podatkov po 9. členu ZEN organ ne primerja stanja na terenu s stanjem v evidencah zemljiškega katastra, temveč le različne podatke evidenc med seboj, predvsem preverja stanje v zbirki listin, na podlagi katerih so ti podatki nastali in bi morali biti kot taki vpisani, pa niso. Navedena določba omogoča zgolj odpravo pomot, nepravilnosti oziroma neskladij, ki se lahko pojavijo pri prerisovanju, prepisovanju ali prenašanju podatkov med različnimi nosilci ali formacij grafičnih ali pisnih evidenc zemljiškega katastra. V postopku po tej določbi pa se organ ne spušča v pravilnost in zakonitost aktov oziroma listin, ki so bili podlaga za vpis.

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 8. 9. 2009 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa. Drugostopni organ pritrjuje odločitvi in tudi razlogom prvostopnega organa. Navaja, da tožnik zmotno meni, da se da neusklajenost stvarne evidence zemljiškega katastra in pravne evidence zemljiške knjige sanirati z uporabo določbe 9. člena ZEN. Navedena neusklajenost bi se lahko sanirala le v primeru, če bi bilo v postopku ugotovljeno, da obstoji neskladje med listino, na podlagi katere se je podatek vpisal v evidenco zemljiškega katastra, in med vpisanim oziroma vrisanim podatkom v katastru. Ker pa je bilo ugotovljeno, da listine oziroma akta, na podlagi katerega je prišlo do spornega evidentiranja v katastru, ni, se tudi po presoji drugostopnega organa tožnik ne more uspešno sklicevati na določbo 9. člena ZEN, saj se zadnje stanje opisanega podatka za parcelo št. *44/8 dejansko ujema z zadnjim podatkom, ki izhaja iz evidence.

Tožnik v tožbi navaja, da je dejanski in zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 44/8. S, ki je vpisana pri vložni št. 39 k.o. ... Parcelo je pravni prednik tožnika, njegov ded A.A. pridobil v last na podlagi kupne pogodbe z dne 25. 11. 1905; od tedaj dalje je bila tudi ves čas v mirni posesti tožnika oziroma njegovih pravnih prednikov. Tožnik dalje navaja, da je prvostopni organ posredoval zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Cerknici obvestilo z dne 25. 2. 2008, v katerem je navedeno, da parcela št. *44/8 k.o. ... ni vpisana v bazo podatkov zemljiškega katastra. Na podlagi navedenega obvestila je Okrajno sodišče v Cerknici s sklepom z dne 11. 3. 2008 poočitilo izbris parcele št. 44/8. S k.o. ..., v ugovornem postopku pa je bila ta parcela ponovno vpisana v zemljiško knjigo. Te listine tožnik tožbi prilaga. Tožnik je šele v letu 2008 izvedel za obstoj neusklajenosti evidence zemljiškega katastra glede parcele št. *44/8 k.o. ..., zato je pri prvostopnem geodetskem organu predlagal uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Ta organ je v postopku usklajevanja podatkov zemljiškega katastra izdal ugotovitveni zapisnik z dne 16. 3. 2009, kjer je pritrdil tožnikovim navedbam, da je šlo za napako geodetskega organa pri izvedbi spremembe št. 5/1914, ko je bila parcela št. *44/8 ukinjena in njena površina združena s parc. št. *44/6, saj sta bila lastnika obeh parcel različna. V nasprotju z ugotovitvenim zapisnikom pa je geodetski organ nato zahtevo tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrnil. Tožnik dalje navaja, da je zaradi pomote upravnega oziroma državnega organa v postopku evidentiranja grobo poseženo v njegovo ustavno pravico do lastnine. Tožnik ima namreč z lastninsko pravico pri parceli št. *44/8 veljaven in izkazan pravni naslov ter je parcelo vseskozi tudi užival. Iz barvnega DOF posnetka je celo razvidno, da površina parc. št. *44/8 ni le dvorišče, pač pa je na njej tudi skoraj tretjina objekta – stanovanjske hiše, katerega pretežni del je na parceli št. *44/3, ki je v lasti tožnika in je bila kupljena istočasno s parc. št. *44/8. Ker je upravni oziroma državni organ v letu 1914 ukinil parcelo št. *44/8, njeno površino pa združil s parc. št. *44/6, ne da bi za tako združitev obstajala kakršnakoli listina in ne da bi bila tožniku oziroma njegovemu pravnemu predniku vročena odločba o tem, je bilo poseženo tudi v ustavno pravico do pritožbe zoper tako (pomotno oziroma nezakonito) odločbo. DOF posnetek tožnik prilaga tožbi. ZEN po tožnikovem mnenju predvideva postopek odprave napak v postopku evidentiranja nepremičnin in določbe tega zakona so bile pri odločanju o predlogu tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra uporabljene zmotno. V upravnem postopku so bile bistveno kršene tudi določbe postopka, saj prvostopni organ v nasprotju z določbo 146. člena ZUP tožniku ni dal možnosti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih v ugotovitvenem zapisniku. Tako tožnika ni seznanil s pripombami B.B. in izjavo strank z dne 7. 7. 2009 in se tožnik o njihovih navedbah ni imel možnosti izjasniti. Da obstajata ti dve listini, je tožnik izvedel šele iz obvestila prvostopnega organa z dne 11. 5. 2009 o odstopu pritožbe v pristojno reševanje drugostopnemu organu. Zaradi te kršitve je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik sodišču predlaga, naj izvede dokaze z vpogledom v listine, ki jih prilaga tožbi, z vpogledom v listine upravnega spisa ter z zaslišanjem tožnika. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov odločbo prvostopnega organa odpravi. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik izpodbija odločbo, s katero je organ zavrnil njegovo zahtevo za ponoven vpis v podatke zemljiškega katastra parc. št. *44/8 k.o. ... na podlagi 9. člena ZEN.

Po 9. členu ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07) lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oz. katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi; za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes; pravni interes pa je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oz. katastru stavb (1. in 2. odstavek). Po 3. odstavku citiranega člena geodetska uprava preizkusi, ali se zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra oz. katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oz. katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja; če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oz. katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oz. preverila, jih uskladi in o tem obvesti vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka, če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pravni interes za vložitev zahteve za uskladitev podatkov zemljiškega katastra izkazuje, saj je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik parcele št. *44/8 k.o. ... (ne glede na 1. odstavek 115. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1, po katerem poočiti zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi, če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra). Sporno pa je, ali podatki v listinah zbirke listin oz. podatki, ki omogočajo historični pregled sprememb v zemljiškem katastru, dajejo podlago za ugotovitev, da so zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra glede parcele št. *44/8 napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Prvostopni organ po preizkusu in preveritvi navedenih podatkov, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ugotavlja, da napaka v postopku evidentiranja ni izkazana in zaključuje, da je zahteva za uskladitev podatkov zemljiškega katastra neutemeljena. Pri tem se organ sklicuje, da je vpogledal v osnovni parcelni imenik za leto 1899, pregled sprememb za leto 1914 in zemljiško katastrski načrt list 2, in da je iz teh dokumentov razvidno, da je bila parcela št. *44/8 v letu sprememb 5/1914 ukinjena, tako stanje pa izkazujejo tudi zadnje vpisani podatki o zemljišču v zemljiški kataster. Navedene listine so v spisni dokumentaciji in sodišče po vpogledu vanje zaključkom organa pritrjuje, saj skladno izkazujejo ukinitev parcele št. *44/8 zaradi združitve s parcelo št. *44/6 (v osnovnem parcelnem imeniku je bila parcela izbrisana z oznako 5-1914, isto oznako nosi tudi sprememba pri parceli št. *44/6, iz zarisa v osnovni mapi pa izhaja združitev parcele št. *44/8 s parcelo št. *44/6). Iz spisne dokumentacije dalje izhaja, da pa se je tožnik v postopku skliceval in zahtevi za uskladitev podatkov zemljiškega katastra priložil kupno pogodbo iz leta 1905, s katero je njegov pravni prednik A.A. pridobil lastninsko pravico med drugim na parceli št. *44/8 dvorišče, ter sklepa Okrajnega sodišča v Cerknici, iz katerih izhaja, da je tožnik uspel izpodbiti sklep o poočitvi izbrisa parcele št. 44/8.S dvorišče (z dne 11. 3. 2008) ter da je bil s sklepom z dne 17. 9. 2008 odrejen ponoven vpis te parcelne številke v zemljiško knjigo (pri vložni št. 39 k.o. ..., kjer je vpisana lastninska pravica za tožnika); navajal pa je tudi, da so navedeno parcelo on oz. pred tem njegovi pravni predniki vseskozi uživali v posestnih mejah, kot je bila kupljena ter da o tem z lastniki sosednjih zemljišč ni bilo spora, ter ugovarjal, da po preveritvi historičnih zemljiško katastrskih podatkov ugotavlja, da pravna podlaga za ukinitev parcele št. *44/8 in združitev s parcelo št. *44/6 ni izkazana. Tudi vse te navedbe in dokaze je prvostopni organ v izpodbijani odločbi zavrnil, z razlogovanjem, da pri postopanju po 9. členu ZEN geodetski organ ne more primerjati stanja v naravi s stanjem evidence zemljiškega katastra ter da se ne more spuščati v pravilnost in zakonitost aktov oz. listin, ki so bile podlaga za vpis podatkov v zemljiški kataster, drugostopni organ pa je razlogovanje še dopolnil ter navedel, da po 9. členu ZEN ni mogoče usklajevati stvarne evidence o zemljiščih zemljiškega katastra s pravno evidenco zemljiške knjige, če nobena listina v zbirki listin ne daje podlage za ugotovitev o nepravilno evidentiranem podatku v zemljiškem katastru. Navedenemu razlogovanju sodišče v celoti pritrjuje in se strinja z oceno upravnih organov obeh stopenj, da noben podatek, ki omogoča historični pregled sprememb, v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki jih je v postopku predložil tožnik, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, le take ugotovljene napake pa bi predstavljale podlago za ugoditev tožnikovi zahtevi. Listine, na podlagi katere so bile v letu 1914 v zemljiški kataster vpisane spremembe podatkov pri parcelah št. *44/8 in *44/6, sicer zemljiški kataster ne hrani, vendar odsotnost listine, ki bi omogočala preveritev pravilnosti evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru, po presoji sodišča še ne utemeljuje zaključka, da so bili zaradi napake v postopku evidentiranja podatki v zemljiški kataster vpisani napačno; take listine pa ni predložil niti tožnik, ki je v zahtevi za uskladitev podatkov zemljiškega katastra napako zatrjeval, čeprav je bilo na njem kot vložniku zahteve dokazno breme.

Kolikor pa se tožnik v tožbi sklicuje na ugotovitveni zapisnik geodetskega organa z dne 16. 3. 2009, iz katerega naj bi izhajala ugotovitev, da je šlo za napako geodetskega organa pri izvedbi spremembe št. 5/1914, ko je bila parcela št. *44/8 ukinjena in njena površina združena v parcelno št. *44/6, sodišče odgovarja, da iz le tega izhaja, da je bil izdan zaradi uskladitve evidenc o zemljiščih zemljiške knjige in zemljiškega katastra, in da je očitno organ v nadaljevanju postopka presodil, da navedene neskladnosti na podlagi 9. člena ZEN ne more odpraviti, če ne ugotovi napake v postopku evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru zaradi neskladnosti med podatki v listinah v zbirki listin in evidentiranim stanjem; taka napaka pa ni bila ugotovljena, kar izhaja iz razlogov odločb upravnih organov obeh stopenj, zato na podlagi citiranega zapisnika organ ni mogel odločiti. Neutemeljeno po presoji sodišča tožnik tudi ugovarja, da bi mu organ moral omogočiti, da se izjavi o pripombah lastnikov parcele št. *44/6 na prej omenjeni ugotovitveni zapisnik z dne 16. 3. 2009. Ne na ugotovitveni zapisnik ne na pripombe lastnikov parcele št. *44/6 organ svoje odločitve ni oprl, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa pomeni, da tožniku ni bila kršena pravica iz 9. člena ZUP, da se kot stranka izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na tožbi priloženi digitalni ortofoto posnetek stanja zemljišč s parcelnima št. *44/6 in *44/3 v naravi, saj 9. člen ZEN, kot iz njega izhaja, in kar je obrazložil že prvostopni organ v izpodbijani odločbi, ne omogoča usklajevanja podatkov v zemljiškem katastru na podlagi (sedanjega) stanja zemljišč v naravi, pač pa zgolj zaradi napake v postopku evidentiranja podatkov zemljiškega katastra, ki nastane kot posledica nepravilnega prenosa podatka iz listine v zbirki listin, v evidenco zemljiškega katastra; v obravnavani zadevi pa taka napaka ni bila ugotovljena.

Sodišče še dodaja, da pa ima tožnik, ki med drugim zatrjuje, da ni bila podana podlaga za ukinitev v zemljiškem katastru parcele *44/8 (v njegovi lasti) in združitev njene površine v parcelo *44/6 (v lasti druge osebe), in ker po povedanem s strani tožnika zahtevana uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN ni mogoča, ter glede na določbe 1. odstavka 115. člena ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 28/09) – po katerem poočiti zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi, če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra – in 119. člena ZZK-1 – po katerem o poočitvah zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa, zagotovljeno sodno varstvo iz naslova lastninske pravice.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl. US, 107/09-odl. US, 62/2010, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče predlagane glavne obravnave ni opravilo, saj so zanesljivo podlago za odločitev predstavljale listine v spisni dokumentaciji upravnih spisov ter v postopku izvedeni dokazi, ki jih po presoji sodišča ni bilo potrebno ne ponavljati ne dopolnjevati.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.