Jedro

Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena ZD. Ta je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov, ne pa za primere, kot je obravnavani. Ker pritožnik tudi ni ločitveni upnik, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo F. Z. kot nedovoljeno, ker ni stranka zapuščinskega postopka.

2. Zoper takšno odločitev se laično pritožuje F. Z., ki pritožbenih razlogov posebej ne specificira. Poudarja le, da je njegov ugovor utemeljen, pri tem pa se sklicuje na več členov Zakona o dedovanju in notarski zapis SV 874/99 z dne 29. 7. 1999. Izraža dvom v opravilno sposobnost zapustnika v zvezi z oporoko z dne 15. 12. 2010. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvega sodišča, ki je pritožbo F. Z. zavrglo, je pravilna. Pritožnik ni niti volilojemnik niti ločitveni upnik, pa tudi ne stranka zapuščinskega postopka. Sicer zatrjuje, da je upnik – iz spisa izhaja, da naj bi bil upnik dedinje – kar mu še ne daje položaja stranke v zapuščinskem postopku. Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Ta je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov, ne pa za primere, kot je obravnavani. Ker pritožnik tudi ni ločitveni upnik, je pravilna odločitev prvega sodišča o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene.

5. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Podani pa tudi niso po uradni dolžnosti upoštevni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom ZD), zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).